Inda koshikalimo

OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA

Oshike tashi dulu oku ku kwafela u longife nawa efimbo loye?

Oshike tashi dulu oku ku kwafela u longife nawa efimbo loye?

Olungapi ho popi to ti: “Ngeno onda li ngoo ndi na efimbo lihapu!” Ashike oushili oyoo kutya, ovanhu aveshe meshito ove na ouhapu wefimbo li fike pamwe, kutya nee ovanenenhu, oipuna, ovadinwa nosho yo ovafyoona. Natango, kape na oo ta dulu okuliongelela efimbo, kutya nee oshipuna ile ohepele. Ngeenge efimbo la piti po, ku na vali apa to li hange. Nomolwaasho oshi li pandunge okulongifa nawa efimbo olo tu na. Ohatu shi ningi ngahelipi mbela? Natu ka tale koitwa ine oyo ya kwafela ovanhu vahapu va longife nawa efimbo lavo.

Oshitwa 1: Kala we liunganeka nawa

Pitifa komesho oinima oyo ya fimana. Ombiibeli oya yandja omayele ya ti: “Mu shiive oinima oyo ya fimanenena.” (Ovafilippi 1:10) Shanga omusholondodo woinima ya fimana ile ya endelela oyo wa hala okuninga, nokukaleka momadiladilo kutya oinima imwe inai endelela naanaa, pashihopaenenwa, ngaashi oku ka landa oikulya. Oshinima osho tashi monika sha fa sha pumbwa okuningwa meendelelo hasho tashi dulika sha fimana, ngaashi oku ka tala oprograma yonhumba oyo u hole ko-TV. *

Diladila komesho yefimbo. Omuudifi 10:10 okwa ti: “Oshivela ngeenge sha fimha, nomunhu ina upika ombinga yeememo, ye e nokulonga neenghono dihapu. Hano okudiinina oilongifo okwo eendunge.” Oshike hatu lihongo movelishe oyo? Upika ekuva loye pafaneko, mokudiladila komesho yefimbo opo u dule okulongifa nawa efimbo loye. Efa po okuninga oinima oyo inai fimanenena ile u holeko kuyo, oyo hai mane po efimbo neenghono. Ngeenge owa mono kutya paife ou na efimbo la wana eshi wa longa po oilonga ihapu, omolwashike i to longo po oyo wa li to ka longa lwanima? Ngeenge owa ningi eemhangela kuyele, oto ka longa shihapu, ngaashi omunailonga onghulungu oo ha kala a upika ekuva laye.

Ninga onghalamwenyo yoye ya nafangwa. Lihonga okwaanya oinima oyo inai fimana ile hai mane po ashike efimbo, ndele kai naanaa oshilonga. Oinakuwanifwa ihapu nosho yo oilaye otai dulu okweeta oshisho inashi pumbiwa notai dulu okunyona po ehafo loye.

Oshitwa 2: Henuka oinima oyo hai mane po efimbo

Okwoongaonga nokuhaninga omatokolo. Ombiibeli oya ti: “Ou ha tale omhepo, ita ka kuna nande; ndele ou ha tale oilemo, ita ka teya nande.” (Omuudifi 11:4) Oshike hatu lihongo mo movelishe oyo? Okwoongaonga ohaku mane po efimbo noihaku longifa sha omunhu. Omunafaalama oo ha teelele onghalo i xwepopale ke na efiku a kune ile a teye. Sha faafana, otashi dulika tu efe eenghalo di limbililika donghalamwenyo di tu ningife tuha ninge omatokolo. Ile otashi dulika tu kale tu udite kutya natu teelele fiyo twa mona okauyelele keshe fimbo inatu ninga etokolo. Oshoshili kutya otwa pumbwa okukonga omauyelele fimbo inatu ninga omatokolo a fimana. Omayeletumbulo 14:15 otaa ti: “Omunamayele ta diinine eenghatu daye.” Ashike oushili oyo kutya omatokolo mahapu ohaa kala a kwatela mo oinima inatu i shiiva. — Omuudifi 11:6.

Okukala ino hala okuninga epuko lasha. Jakob 3:17 ota ti: ‘Ounongo wopombada [ile wa dja kuKalunga] ohau ningifa omunhu a kale e na ondjele.’ Oshiwa okukala twa hala okulonga oinima ya ningika. Ndele omafimbo amwe otashi dulika tu kale twa hala i kale ihe na nande okapuko kasha, naasho otashi dulu oku tu nyemateka noku tu ningifa omapuko. Pashihopaenenwa, omunhu oo te lihongo elaka limwe, oku na okukala e lilongekida okuninga omapuko, noku shii kutya ote ke lihonga okupitila muo. Ashike omunhu oo e hole okuninga oinima ya ningika, otashi dulika a ka kale a tila okupopya oshinima shihe li mondjila, naasho otashi ke mu imba a ninge exumokomesho. Onghee hano, oshiwa okukala tu na ondjele mwaasho twa hala okulonga. Omayeletumbulo 11:2 otaa ti: “Ounongo tau kala pwaava ve lininipika.” Ovo ve na ondjele nelininipiko ihava kala ve lihanyeka, naluhapu ohava dulu okulikwatela ofandja vo vene.

“Omunhu iho futu lela oinima noimaliwa. Oho i futu nefimbo.”​— What to Do Between Birth and Death

Oshitwa 3: Kala u na ondjele nowa tala ko oinima paushili

Oilonga nomalihafifo e li pandjele. Ombiibeli oya ti: “Etulumuko li fike peke li dule eshambekela li yadi oupyakadi nokushikula omhepo.” (Omuudifi 4:6) Omunhu oo a pikwa koilonga luhapu ohe li imbi okumona oidjemo iwa oyo hai di ‘meshambekela li yadi oupyakadi’ ile tu tye mokulonga noudiinini. Iha kala e na efimbo lasha ile eenghono. Mepingafano naasho, omukwandede oha hoolola etulumuko “li fike peke” nokuhepeka efimbo laye. Ombiibeli otai tu ladipike tu kale tu na etaleko li li pandjele: Tu kale hatu longo noudiinini nokuhafela oidjemo. Ehafo la tya ngaho olo “oshali shaKalunga.” — Omuudifi 5:19.

Kala ho kofa sha wana. Omushangi wOmbiibeli umwe okwa ti: “Onda hala okunangala nombili nohandi kofa nawa.” (Epsalme 4:8) Ovakulunhu vahapu ova pumbwa okukofa eevili hetatu lwaapo oufiku, opo va kale ve na oukolele palutu, pamaliudo nova kale tava diladila nawa. Shi na sha nokudiladila nawa, okukofa sha wana oku li onghedi iwa yokulongifa efimbo molwaashi ohaku kwafele omunhu a kale ta yandje elitulemo, ta dimbuluka nawa, noku lihonge oinima noupu. Ndele ngeenge omunhu iha kofa sha wana, ihe lihongo oinima noupu, ohashi mu ningifa a etife oiponga, a ninge omapuko noku kale e na olungwenye.

Litulila po omalalakano oo to dulu okuhanga shili. Ombiibeli oya ti: “Okutala kweisho ku dule okweelaela kwomwenyo.” (Omuudifi 6:9) Oshilihongomwa oshilipi? Omunaendunge iha efa a kale ta pangelwa komahalo monghalamwenyo, unene tuu omahalo oo tashi dulika a kale ehe fi oshili ile itaa dulu okuwanifwa po. Natango, iha hongaulwa komashiivifo opaipindi ile e na sha nokumona oinima keendjo noupu. Ponhele yaasho, ohe lihongo okukala a wanenwa kwaasho ta dulu okumona shili, ile ‘okutala neisho’ laye.

Onghatu 4: Kala to wilikwa komifikamhango daKalunga

Kala u shii eenghedi doye. Eenghedi doye ohadi ku kwafele u shiive osho shiwa, sha fimana noshi na oshilonga. Ngeno ove owa li oshikuti, ngeno elalakano loye okushoneka. Onghee hano, eenghedi diwa otadi ku kwafele u litulile po omalalakano mawa monghalamwenyo nou longife nawa efimbo loye efiku keshe. Openi to dulu okulihonga eenghedi da tya ngaho? Ovanhu vahapu ohava lesha Ombiibeli, molwaashi ove shii kutya oi na ounongo wa denga mbada. — Omayeletumbulo 2:6, 7.

Ohole nai kale oukwatya woye wa denga mbada. Ovakolossi 3:14 otava ti kutya ohole “oyo hai hanganifa ovanhu filufilu.” Itatu dulu shili okukala twa hafa notu na omaliudo e li ponhele ngeenge katu na ohole, unene tuu moukwaneumbo. Ovanhu ovo va dina oushili oo, tashi dulika hava yandje elitulemo kokulalakanena omaliko ile omaifano, ihava kala va hafa. Nomolwaasho Ombiibeli ya popya kutya ohole oyo oukwatya wa tongomana, ye i tumbula lwoikando omafele. — 1 Ovakorinto 13:1-3; 1 Johannes 4:8.

Tula po efimbo lokukala ho lipalula pamhepo. Omulumenhu wedina Geoff oku na omukulukadi omunahole, ounona vavali va hafa, ookaume vawa nosho yo oilonga hai futu nawa yokukwafela ovo va mona oiponga. Ndele nande ongaho, omolwoilonga yaye, luhapu oha mono ovanhu tava mono oixuna nova fya. Geoff okwa pula a ti: “Onghalamwenyo osho ngoo i na okukala ngaha?” Opo nee efiku limwe okwa li a lesha oishangomwa imwe ya kanghamena kOmbiibeli ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova nokwa li a mona omanyamukulo taa mbilipaleke.

Geoff okwa li a lombwela omukulukadi waye nounona osho te lihongo, ndele navo tava hovele okukala ve na ohokwe. Oukwaneumbo owa hovela okukonakona Ombiibeli, naasho oshe u kwafela u kale tau longifa efimbo lao nawa. Oshe va kwafela yo va kale ve na eteelelo litunhula li na sha nomwenyo waalushe mounyuni omo onghalamwenyo tai ka kala i na eityo noitamu ka kala okumona oixuna. — Ehololo 21:3, 4.

Oshimoniwa shaGeoff otashi tu dimbulukifa eendjovo daJesus Kristus, eshi a ti: “Ovo ve shii kutya ova pumbwa ewiliko laKalunga otava kala va hafa.” (Mateus 5:3) Mbela ou na ngoo ehalo okulitulila po efimbo linini opo u lipalule noinima yopakalunga? Ngeenge owa ningi ngaho, oto ka mona ounongo wa denga mbada, oo tau ke ku kwafela efiku keshe nosho yo monghalamwenyo yoye aishe.

^ okat. 5 Tala oshitukulwa “20 Ways to Create More Time,” mo-Awake! ya-Aprili 2010.