Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

PORTRETI IZ PRETEKLOSTI

Al Hvarizmi

Al Hvarizmi

MNOGI ljudje pri merjenju svoje teže ali pa seštevanju cen izdelkov uporabljajo hindujsko-arabske številke. Zakaj »hindujsko-arabske«? Videti je, da je bil temelj sodobnega številskega sistema, ki uporablja števke od nič do devet, razvit v Indiji. Nato pa je ta številski sistem po srednjeveških učenjakih, ki so pisali v arabščini, dosegel tudi Zahod. Najpomembnejši med temi učenjaki je bil Mohamed Ibn Musa Al Hvarizmi. Al Hvarizmi se je verjetno rodil leta 780 n. št. na področju, kjer je danes država Uzbekistan. Zanj pravijo, da je »veliki človek arabske matematike«. Zakaj so ga tako poimenovali?

»VELIKI ČLOVEK ARABSKE MATEMATIKE«

Al Hvarizmi je pisal o praktični uporabi desetiškega sistema. Poleg tega je pojasnil in ljudem približal metodo za reševanje nekaterih matematičnih problemov. To metodo je razložil v svojem delu Nadomestitev in izravnavanje. Iz izraza algabr v arabskem naslovu tega dela, Algabr val mukabala, izvira beseda algebra. Znanstveni pisec Ehsan Masood pravi, da algebra velja za »najpomembnejše matematično orodje, ki so ga kdaj izumili in ki podpira vsa področja znanosti«. *

Neki pisec se je pošalil: »Neštete generacije dijakov bi si želele, da se [Al Hvarizmi] ne bi toliko trudil.« Kakor koli že, Al Hvarizmi je dejal, da je bil njegov namen pojasniti matematične metode, zato da bi poenostavili računanje pri trgovanju, razdeljevanju dediščin, merjenju zemljišč in drugem.

Stoletja kasneje so zahodni matematiki, tudi Galileo in Fibonacci, zelo cenili Al Hvarizmija zaradi njegovih jasnih razlag glede uporabe enačb. Al Hvarizmijevi opisi so utrli pot nadaljnjemu preučevanju algebre, aritmetike in trigonometrije. Slednja je učenjakom na Bližnjem vzhodu omogočila računanje kotov in stranic trikotnikov ter to, da so napredovali v preučevanju astronomije. *

Algebra: »Najpomembnejše matematično orodje, ki so ga kdaj izumili.«

Tisti, ki so gradili na Al Hvarizmijevem delu, so razvili nove načine uporabe desetiških ulomkov in uvedli nove tehnike izračunavanja površine in prostornine. Arhitekti in graditelji na Bližnjem vzhodu so uporabljali takšne napredne metode veliko prej, preden so jih začeli uporabljati arhitekti in graditelji na Zahodu, ki so se s temi metodami seznanili med križarskimi vojnami. Ti so nato znanje ponesli domov, v pomoč pa so jim bili izobraženi muslimanski ujetniki in priseljenci.

ŠIRJENJE ARABSKE MATEMATIKE

Sčasoma so Al Hvarizmijeva dela prevedli v latinščino. Italijanskemu matematiku Fibonacciju (ok. 1170–1250), ki je znan tudi kot Leonardo iz Pise, običajno pripisujejo zasluge za to, da je na Zahod razširil hindujsko-arabske številke. Zanje je izvedel med svojimi potovanji po sredozemskih deželah, nato pa napisal knjigo Liber abaci (Knjiga o abaku).

Al Hvarizmijeve razlage so postale znane šele čez nekaj stoletij. Toda njegove metode in matematika, povezana z njimi, so temelj znanosti in tehnike, pa tudi trgovine in industrije.

^ odst. 5 V sodobni algebri so neznana števila izražena s črkami, na primer z x ali y. Zgled tega je enačba x + 4 = 6. Če na obeh straneh enačbe odštejemo 4, ugotovimo, da je x enak 2.

^ odst. 7 Grški astronomi so bili pionirji na področju računanja stranic in kotov trikotnikov. Islamski učenjaki pa so s trigonometrijo določali smer proti Meki. Muslimani so pri molitvi radi obrnjeni proti Meki. Glede na tradicijo morajo mrtve pokopati v smeri proti Meki, muslimanski mesarji pa so obrnjeni proti Meki, ko zakoljejo žival.