Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

PORTRETI IZ PRETEKLOSTI

Alhazen

Alhazen

MORDA vam ime Abu Ali Al Hasan ibn Al Hajtam ni znano. Človek s tem imenom je na zahodu znan kot Alhazen, kar je latinizirana oblika prvega dela njegovega arabskega imena Al Hasan. Po vsej verjetnosti imate koristi od njegovega življenjskega dela tudi vi. Alhazena opisujejo kot »eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v zgodovini znanosti«.

Alhazen se je okoli leta 965 n. št. rodil v Basri, v današnjem Iraku. Zanimal se je za astronomijo, fiziko, glasbo, kemijo, matematiko, medicino, optiko in poezijo. Za kaj se mu moramo še posebej zahvaliti?

JEZ NA NILU

Zgodba o Alhazenu je že dolgo razširjena. Povezana je z načrtom za reguliranje vodnega toka reke Nil. Alhazen si je načrt za ta projekt zamislil že skoraj 1000 let prej, preden je bil v Asuanu izpeljan leta 1902.

Kot govori zgodba, je Alhazen imel velikopotezni načrt, da bi z zajezitvijo Nila ublažil obdobja poplav in suš. Ko je kairski vladar kalif Al Hakim izvedel za to idejo, je Alhazena povabil v Egipt, da bi jez zgradil. Toda ko je Alhazen na lastne oči videl Nil, je ugotovil, da temu ne bo kos. Ker se je bal, da bi ga razvpiti čustveno nestabilni kalif kaznoval, se je vse do njegove smrti, kakšnih 11 let kasneje leta 1021, pretvarjal, da je nor. Medtem ko je bil zaradi hlinjene norosti v hišnem priporu, je imel veliko časa, da se je lahko posvetil drugim dejavnostim.

KNJIGA O OPTIKI

Alhazen je v tem času napisal večino od sedmih delov svoje knjige z naslovom Knjiga o optiki, ki velja za »eno najpomembnejših knjig v zgodovini fizike«. V njej je opisal eksperimente glede lastnosti svetlobe, med drugim njen razklon v barvni spekter, odboj od zrcal in upogib pri prehodu iz enega medija v drugega. Preučeval je tudi vidno zaznavanje ter anatomijo in delovanje očesa.

Do 13. stoletja je bilo Alhazenovo delo že prevedeno iz arabščine v latinščino in še stoletja kasneje so ga evropski učenjaki navajali kot avtoriteto. Alhazenovi zapisi o lastnostih leč so položili pomemben temelj evropskim izdelovalcem očal, ki so kasneje izumili teleskop in mikroskop, ko so postavili eno lečo pred drugo.

KAMERA OBSKURA

Alhazen je odkril temeljna načela fotografije, ko je zgradil to, kar bi bila lahko prva znana kamera obskura. To je bil zaprt prostor ali »temna soba«, v katero se je skozi luknjico projicirala obrnjena slika tega, kar je bilo na drugi strani stene zunaj prostora.

Alhazen je zgradil to, kar je bila verjetno prva kamera obskura.

V 19. stoletju so bile tej kameri dodane fotografske plošče, kar je omogočilo, da so slike trajno zajeli. Rezultat? Fotoaparat. Vsi sodobni fotoaparati – in seveda tudi samo oko – uporabljajo ista fizikalna načela kot kamera obskura. *

ZNANSTVENA METODA

Izreden vidik Alhazenovega dela je bilo natančno in sistematično raziskovanje naravnih pojavov. Alhazen je imel za tisti čas zelo nenavaden pristop. Bil je eden izmed prvih raziskovalcev, ki so teorijo testirali z eksperimenti in se ni bal podvomiti o takrat splošno sprejetih prepričanjih, če se jih ni dalo dokazati.

Načelo sodobne znanosti bi lahko povzeli z besedami: »To, kar verjamete, dokažite!« Nekateri so mnenja, da je Alhazen »oče sodobne znanstvene metode«. Torej se mu lahko zahvalimo za marsikaj.

^ odst. 13 Na zahodu podobnosti med kamero obskuro in očesom niso najbolj razumeli, vse dokler je v 17. stoletju ni razložil Johannes Kepler.