Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

AKOAKOGA I TE 3

Te Auala ke Maua te Malosi

Te Auala ke Maua te Malosi

SE A TE MALOSI?

A te tino malosi se tino telā e maua vave ne ia te malosi māfai ko fepaki mo fakalavelave io me ko tulaga faiga‵ta. Te malosi tenei e mafai o maua e auala i mea e ‵tupu ki se tino. E pelā loa mo se tamaliki foliki telā e se mafai o tauloto ke iloa ne ia o sasale e aunoa mo te siga faeloa, e se mafai foki o manuia a ia i te olaga māfai e seai ne fakalavelave e fepaki mo ia.

KAIA E TĀUA EI KE MAUA TE MALOSI?

Nisi tama‵liki e loto vāivāi māfai ne seki taunu te mea ne fakamoemoe ki ei, fepaki mo fakalavelave io me fai atu ne pati faka‵tuka ki a ia. Nisi tama‵liki ko ita fitifiti loa ma fai se mea. Kae e ‵tau o malamalama latou i manatu ‵tonu konei:

  • A tatou e se manuia faeloa.—Iakopo 3:2.

  • A tino katoa ka fe‵paki mo se tulaga faigata i te olaga.—Failauga 9:11.

  • E tauloto koe māfai e fai atu ne se tino au mea ‵se ne fai.—Faataoto 9:9.

Kafai e malosi tau tama ka mafai o fakafesagai atu a ia mo te loto talitonu ki tulaga faiga‵ta i te olaga.

TE AUALA KE AKOAKO ATU TE MALOSI

Kafai ko se manuia tau tamaliki.

FAKATAKITAKIGA MAI TE TUSI TAPU: “Te tino amiotonu e mafai o siga fakafitu taimi, kae ka toe tu aka.”—Faataoto 24:16.

Fesoasoani ki tau tamaliki ke iloa ne ia te tulaga o te fakalavelave. E pelā me se fakaakoakoga, ne a ana mea e mafai o fai māfai e se ‵pāsi tena sukega i te akoga? E mafai o ‵fiu a ia kae fai aka: “E seai se mea ‵lei e mafai ne au o fai!”

Ke akoako tau tamaliki ke malosi, fesoasoani ki a ia ke ‵sala ki se auala ke fai ei a ia ke tai ‵lei atu. I te auala tenei, ka taumafai a ia o faka‵lei te fakalavelave i lō te nofo mo ana lagonaga logo‵mae e uiga ki ei.

I te taimi tenā, ke mo a eiloa e faka‵lei ne koe te fakalavelave o tau tamaliki. Kae fesoasoani atu ki a ia ke ‵sala se auala ke faka‵lei tena fakalavelave. E mafai o fesili atu koe ki a ia, “Ne a au mea e mafai o fai ke malamalama faka‵lei koe i te mataupu tenā e sukesuke ki ei?”

Kafai ko tupu se fakalavelave.

FAKATAKITAKIGA MAI TE TUSI TAPU: “E se iloa ne koutou te mea ka tupu ki otou ola ma taeao.”—Iakopo 4:14.

E se iloa ne tatou a mea e ‵tupu i te olaga. A te tino telā ne maumea i te aso nei e mafai o mativa ma taeao; a te tino telā ne malosi ‵lei i te aso nei e mafai o masaki ma taeao. “A tino ‵tele ma‵kini e se ‵sili faeloa i te fakatau‵telega,” ko pati i te Tusi Tapu, “me i taimi o fakalavelave mo mea ‵tupu fakafuasei e ‵tupu ki tino katoa.”—Failauga 9:11.

E pelā me se mātua, e fai ne koe te ‵toe mea e mafai o fai ke puipui tau tamaliki mai mea fakama‵taku. A te ‵tonuga loa, e se mafai o puipui ne koe tau tamaliki mai fakalavelave katoa o te olaga.

E tonu, kāti e seki matua ‵lei tau tama ke fakafesagai ki se fakalavelave e pelā mo te fakatea mai se galuega io me ko fakalavelave i mea tau tupe. Kae e mafai ne koe o fesoasoani ki a ia ke fakafesagai ki nisi fakalavelave—e pelā mo te galo atu o se kāiga pele i te mate io me māfai ko seai sena taugasoa. *

Māfai ko fai atu ne manatu fakatonutonu ki tau tamaliki.

FAKATAKITAKIGA MAI TE TUSI TAPU: “Fakalogo ki pati fakatonutonu . . . ko te mea ke poto koe i aso mai mua.”—Faataoto 19:20.

A manatu fakatonutonu e se fai atu ke fakalogo‵mae ki ei tau tamaliki; kae ne manatu aoga kolā ka fesoasoani ki tau tamaliki ke ‵fuli ke mafai o gasolo o ‵lei atu a ia.

Kafai e akoako ne koe tau tamaliki ke talia ne ia a pati fakatonutonu, ka aoga te mea tenā ki a koulua tokolua. “Kafai e se faka‵tonu faeloa ne koe au tama‵liki mai i olotou mea ‵se,” ko pati a se tamana e igoa ki a John, “ka se mafai eiloa latou o tauloto. Ka fe‵paki latou mo fakalavelave e uke, kae ka tautali faeloa koe i olotou tua i tou olaga kātoa, o tamate te afi ne faka‵ka ne latou. Ka fai fua i ei ke matagā te olaga o mātua mo te tamaliki.”

E fesoasoani atu pefea koe ki tau tamaliki ke maua ne ia mea aoga mai manatu fakatonutonu? Kafai e maua ne tau tamaliki a manatu fakatonutonu—i te akoga io me se isi koga aka—ke mo a loa ma fai atu me e seki ‵tau o maua ne latou a manatu fakatonutonu konā. I lō te fai penā, e mafai o fesili atu koe:

  • “Se a tau faka‵tau, kaia ne fai mai ei a manatu fakatonutonu konā?”

  • “E mafai pefea o momea aka te ‵lei o koe?”

  • “Ne a au mea e mafai o fai māfai ko toe fepaki koe mo te tulaga tenei?”

Masaua, a manatu fakatonutonu ka aoga ki tau tamaliki i te taimi nei e pelā foki mo te taimi ko matua ei a ia.

^ pala. 21 Onoono ki te mataupu Help Your Child Cope With Grief,” i The Watchtower i a Iulai 1, 2008.