Predsodki ponavadi temeljijo na napačnih informacijah. Razmislite o naslednjih primerih:

• Nekateri delodajalci zmotno menijo, da ženske niso usposobljene, da bi opravljale znanstvena ali tehnična dela.

• V srednjem veku so Jude lažno obtožili, da zastrupljajo vodnjake in širijo bolezni. Med vlado nacistov so bili Judje spet tarča obrekovanja. Obtožili so jih, da so v Nemčiji povzročili gospodarsko krizo. V obeh primerih so bili Judje žrtev hudih predsodkov in nekateri od teh predsodkov obstajajo še danes.

• Številni ljudje napačno sklepajo, da so vsi, ki imajo neko omejitev, žalostni ali zagrenjeni.

Ljudje, ki verjamejo takšnim mitom, morda navajajo primere ali domnevna dejstva, ki na videz podpirajo njihove predsodke. Vsakega, ki se s tem ne strinja, imajo za nepoučenega.

»Za človeka ni dobro, da je brez spoznanja.« (PREGOVORI 19:2)

Kaj to pomeni? Če ne poznamo dejstev, sprejmemo slabe odločitve. Ko verjamemo mitom, ne pa dejstvom, ljudi napačno ocenimo.

Če poznamo dejstva o ljudeh, je manj verjetno, da bomo verjeli zelo razširjenim,  vendar napačnim domnevam o njih. Ko ugotovimo, da o določeni skupini nismo poznali resnice, bomo verjetno podvomili tudi o mnenju, ki ga imamo o drugih skupinah ljudi.

• Zapomnite si, da posplošene trditve glede skupin ljudi ne veljajo za vse posameznike v teh skupinah.

• Zavedajte se, da so informacije, ki jih imate o drugih, verjetno omejene.

• Skušajte se seznaniti z dejstvi iz zanesljivega vira.