NOE je imel ženo in tri sinove. Sinovi so bili Sem, Ham in Jafet. Vsi so bili tudi poročeni. Tako je Noetova družina štela osem ljudi.

Bog je zaupal Noetu nenavadno delo. Rekel mu je, naj zgradi veliko barko. Ta barka je bila velika kot ladja, toda bolj je bila podobna velikemu in dolgemu zaboju. »Naredi jo v tri nadstropja,« je rekel Bog, »in vsako nadstropje pregradi v več prostorov.« V teh prostorih bi bili potem Noe s svojo družino, živali in vsa hrana, ki bi jo potrebovali.

Bog je tudi povedal Noetu, kako naj barko zavaruje, da ne bo puščala vode. Rekel mu je: »Poslal bom povodenj na zemljo in pokončal bom ves svet. Kdor ne bo v barki, bo umrl.«

Noe in njegovi sinovi so ubogali Jehova in začeli graditi barko. Drugi ljudje pa so se jim samo smejali. Prav nič se niso hoteli poboljšati. Nihče ni verjel Noetu, ko jim je govoril, kaj bo naredil Bog.

Veliko časa so potrebovali, da so zgradili barko, ker je bila zelo velika. Končno so jo po mnogih letih le dogradili. Tedaj je Bog rekel Noetu, naj vanjo pripelje živali. Od nekaterih vrst po dve – samca in samico. Od nekaterih vrst pa mu je Bog naročil, naj jih pripelje po sedem. Naročil mu je tudi pripeljati ptice vseh različnih vrst. Noe je naredil vse, kot mu je Bog zapovedal.

Kmalu nato so stopili v barko še Noe in njegova družina. In Bog je zaprl vrata. Noe in njegovi domači so v barki čakali. Samo zamisli si, da si z njimi v barki in čakaš. Bo na zemljo res prišla povodenj, kot je rekel Bog?