Skip to content

Skip to table of contents

TALANOA 17

Ko e Ongo Māhanga Na‘e Kehekehe

Ko e Ongo Māhanga Na‘e Kehekehe

KO E ongo tamaiki tangatá ni ‘okú na fu‘u kehekehe ‘aupito, ‘ikai ko ia? ‘Okú ke ‘ilo hona hingoá? Ko e tokotaha tulimanú ko ‘Īsoa, pea ko e tamasi‘i ‘oku tauhi-sipí ko Sēkope ia.

Ko ‘Īsoa mo Sēkopé ko e ongo māhanga tangata ia ‘a ‘Aisake mo Lepeka. Na‘e sai‘ia lahi ‘a e tamai ko ‘Aisaké ‘ia ‘Īsoa, koe‘uhi he ko e tangata tulimanu lelei ia pea na‘á ne ‘omai ki honau ‘apí ha me‘akai ke kai ‘e he fāmilí. Ka na‘e ‘ofa lahi taha ‘a Lepeka ‘ia Sēkope, koe‘uhi he ko e tamasi‘i fakalongolongo mo anga-melino.

Na‘e kei mo‘ui pē ‘ena kui tangata ko ‘Ēpalahamé, pea ‘oku pau pē na‘e fiefanongo ‘a Sēkope kiate ia ‘i he‘ene lea ‘o fekau‘aki mo Sihová. Na‘e toki mate ‘a ‘Ēpalahame ‘i hono ta‘u 175, ‘i he taimi na‘e ta‘u 15 ai ‘a e ongo māhangá.

‘I he ta‘u 40 ‘a ‘Īsoá na‘e mali ia mo ha ongo fefine mei he fonua ko Kēnaní. Na‘e ‘ai ‘e he me‘á ni ke fu‘u loto-mamahi ai ‘a ‘Aisake mo Lepeka, koe‘uhi he na‘e ‘ikai lotu ‘a e ongo fefiné ni ia kia Sihova.

Pea ‘i he ‘aho ‘e taha na‘e hoko ha me‘a na‘á ne ‘ai ‘a ‘Īsoa ke ‘ita lahi ‘aupito ki hono tokoua ko Sēkopé. Na‘e hoko ‘a e taimi ke foaki ai ‘e ‘Aisake ‘a e tāpuaki ki hono foha lahí. Na‘e ‘amanekina ‘e ‘Īsoa ke ma‘u ‘a e tāpuaki ko ení koe‘uhi he na‘e lahi ia ‘ia Sēkope. Ka na‘e ‘osi fakatau ‘e ‘Īsoa ia ‘a e totonu ki hono ma‘u ‘a e tāpuakí kia Sēkope. ‘Ikai ngata ai, ka ‘i hono fā‘ele‘i ‘a e ongo tamaiki tangatá ni na‘e pehē ‘e he ‘Otuá ko Sēkope te ne ma‘u ‘a e tāpuakí. Pea ko e me‘a ‘eni na‘e hokó. Na‘e ‘oange ‘e ‘Aisake ‘a e tāpuakí ki hono foha ko Sēkopé.

Ki mui mai ai, ‘i he ‘ilo ‘a ‘Īsoa ‘o fekau‘aki mo e me‘á ni na‘á ne ‘ita kia Sēkope. Na‘á ne fu‘u ‘ita lahi ‘aupito peá ne pehē te ne tāmate‘i ‘a Sēkope. ‘I he fanongo ‘a Lepeka ‘o fekau‘aki mo e me‘á ni, na‘á ne hoha‘a ‘aupito. Ko ia na‘á ne pehē ki hono husepāniti ko ‘Aisaké: ‘⁠Ko e me‘a ‘e toe fakamamahi angé ‘o kapau ‘e toe mali ‘a Sēkope mo ha taha ‘o e kau fefine ‘o Kēnaní.’

‘I he me‘á ni na‘e ui ‘e ‘Aisake hono foha ko Sēkopé ‘o tala ki ai: ‘ ‘Oua na‘á ke mali mo ha fefine mei Kēnani. Ka ke ‘alu ki he fale ‘a ho‘o kui tangata ko Petuelí ‘i Hālani. Mali mo ha taha ‘o e ngaahi ‘ofefine ‘o hono foha ko Lēpaní.’

Na‘e fakaongo ‘a Sēkope ki he‘ene tamaí, peá ne kamata leva ‘ene fononga mama‘o ki he feitu‘u ‘oku nofo ai ‘a hono kāingá ‘i Hālaní.