NENGE er Mose a lu yevese duen ken Igipiti kera yô. Ú nenge ior mba ve lu zendan un la kpa? Ú fa er i hii ve ve soo u wuan Mose kpa? De se nenge aluer se fatyô u fan yô.

Mose yange vese hen ya u Farao, orhemen u Igipiti. A hingir or u lun a mfe tsung shi lun a tahav kpaa. Mose yange fa dedoo je er un ngu Origipiti ga, kpa fa er mbamaren nav kpôô kpôô lu Mbaiserael mba ve lu ikpan la yô.

Iyange igen, shighe u a lu anyom 40 la, Mose mough sha u una za nenge er ior nav ve lu yô. Yange lu kwagh u kpiligh un iyol sha u nengen e̱r i lu eren ve ican yô. A nenge Origipiti nan lu gbidyen Oriserael u yange lu kpan yô. Mose kenger keen man keen, fe ér or ngu nengen ga yô, á gbidye Origipiti la, man Origipiti la kpe. Tsô Mose yer ikyom i or la shin waalawa.

Kper nan yô Mose shi mough sha u una za nenge er ior nav ve lu yô. Yange hen er una wase ve sha er vea kera lu ikpan ga yô. Kpa a nenge Mbaiserael iorov uhar ve lu nôngon num, nahan Mose kaa a u môm u iboogh la er: ‘Ka nyi u gbidi anngôwe?’

Or la gema kaa er: ‘Ka an nan verugh orhemen man orjir sha a vese? Ú soo wer u wuam vough er yange u wua Origipiti la nahanaa?’

Tsô mciem gba Mose iyol. A fa je er ior fa kwagh u yange un er a Origipiti la. Farao je kpa ungwa kwagh sha mi, man a tindi ior er ve̱ wua Mose. Kape i hii ve Mose due yevese ken Igipiti kera je la.

Mose undun Igipiti yô, a yem ca je ken tar u Midian. Keela la a za zua a tsombor u Yetero, man a vôso môm ken ônov nav mba kasev u i yilan er Shipora la. Mose hingir orkuranilev man nengen sha iyôngo i Yetero. A tsa ken tar u Midian anyom 40. A lu anyom 80 hen shighe ne. Tsô iyange igenegh, shighe u Mose lu nengen sha iyôngo i Yetero yô, kwagh u kpilighyol er u a gema uma u Mose jimin cii yô. Bugh peeji la, man se nenge kwagh u kpilighyol shon la.