KAJ pa je tole? To je poseben šotor, v katerem so častili Jehova. Pravili so mu tudi shodni šotor, ker so se v njem in pred njim shajali k bogočastju. Ljudstvo ga je postavilo leto dni za tem, ko so odšli iz Egipta. In veš, kdo je naredil načrt za ta šotor?

Jehova sam. Mojzesu je povedal, kako naj ga zgradi, ko je bil ta na gôri. Naročil mu je, naj ga zgradijo tako, da ga bodo brez težav lahko podrli in prestavili. Ko so se Izraelci selili iz kraja v kraj po pustinji, so s seboj nosili tudi ta šotor.

Če pogledaš v manjši prostor tega šotora, vidiš zaboj ali skrinjo. Tej skrinji so pravili skrinja zaveze. Na njej sta bila iz zlata narejena dva angela, dva keruba. Bog je še enkrat na dve kamniti plošči napisal deset zapovedi, ker je Mojzes prvi dve plošči razbil. In ti dve plošči so hranili v skrinji zaveze. V njej je bil tudi vrč z mano. Ali se še spominjaš, kaj je to mana?

Mojzesovega brata Arona si je Jehova izbral za velikega duhovnika. Ta je ljudstvo vodil v čaščenju Jehova. In tudi njegovi sinovi so bili duhovniki.

Zdaj pa poglej še v večji prostor v šotoru. Dvakrat takšen je, kot je manjši prostor. Ali vidiš škatlo ali skrinjico, iz katere se kadi? To je oltar, na katerem so duhovniki sežigali prijetno dišečo snov. Temu so pravili kadilo. Tu stoji še svečnik s sedmimi kraki. Tretja stvar v tem prostoru, pa je miza. Na njej je zmeraj stalo dvanajst hlebcev kruha.

Na dvorišču pred šotorom je velik umivalnik, poln vode. V njem so se duhovniki umivali. Tu je bil tudi velik oltar. Na njem so sežigali mrtve živali v dar Jehovu. Šotor je stal v sredini taborišča. Izraelci so tako taborili okrog njega.