ALI ni tale deček čeden? Ime mu je Samuel. Mož, ki drži svojo roko na njegovi glavi, je izraelski veliki duhovnik Eli. Tu sta še Samuelov oče Elkana in mama Ana, ki sta privedla Samuela k Eliju.

Samuel je star šele kakšnih štiri ali pet let. Toda živel bo z Elijem in z drugimi duhovniki v Jehovovem šotoru. Zakaj pa sta Elkana in Ana pripeljala tako mladega dečka, kakršen je Samuel, da bi služil v Jehovovem šotoru? Poglejmo.

Samo nekaj let pred tem je bila Ana zelo žalostna. Žalostna pa je bila zato, ker ni mogla imeti otrok, čeprav si jih je zelo želela. Nekega dne je bila Ana v Jehovovem šotoru in je molila: »Oh, Jehova, nikar ne pozabi name! Če mi daš sina, ti obljubim, da ti ga dam, da ti bo vse življenje služil.«

Jehova je uslišal Anino molitev in rodila je sina Samuela. Ana je svojega dečka zelo ljubila in začela ga je učiti o Jehovu, ko je bil še čisto majhen. Svojemu možu je rekla: »Kakor hitro bo Samuel dovolj velik, ga bom odpeljala, da bo služil v Jehovovem šotoru.«

Takole, kot vidimo na sliki, sta starša pripeljala Samuela v Jehovov šotor. Ker je bil Samuel tako dobro poučen o Jehovu, je bil vesel, da služi v shodnem šotoru. Vsako leto sta Elkana in Ana prišla počastit Jehova v ta poseben šotor in obiskat svojega sina. Vsako leto je Ana prinesla Samuelu novo suknjo (brezrokavnik).

Leta so tekla in Samuel je služil v Jehovovem šotoru. Vsi so ga imeli radi, Jehova in vse ljudstvo. Toda sinova velikega duhovnika Ofni in Pinehas sta bila hudobna. Počela sta mnogo grdobij in tudi druge sta pripravila do tega, da so bili neposlušni Jehovu. Eli bi ju moral nagnati, da bi ne bila več duhovnika, vendar tega ni storil.

Samuel pa ni pustil, da bi ga katerakoli stvar, ki se je godila v šotoru, odvrnila od služenja Jehovu. Toda zaradi tega, ker je tako malo ljudi zares ljubilo Jehova, Jehova dolgo ni spregovoril z nobenim človekom. Ko je Samuel malo odrastel, pa se je zgodilo tole:

Samuel je spal v šotoru, ko je zaslišal glas, ki ga je prebudil. Odgovoril je: »Tukaj sem.« Vstal je, šel k Eliju in mu rekel: »Klical si me, tukaj sem.«

Toda Eli mu je odgovoril: »Nisem te klical, vrni se nazaj v posteljo.« Tako se je Samuel vrnil v posteljo.

Potem je spet zaslišal klic: »Samuel!« Vstal je in stekel k Eliju. »Klical si me in prišel sem,« je rekel. Toda Eli mu je odgovoril: »Nisem te klical, sin moj. Lezi spet.« Tako se je Samuel spet vrnil v posteljo.

»Samuel,« ga je v tretje poklical glas. Samuel je stopil k Eliju. »Tukaj sem, kajti tokrat si me prav gotovo klical,« je rekel. Eli pa je tedaj spoznal, da je moral biti Jehova tisti, ki ga je klical. Zato je rekel Samuelu: »Kar lezi spet. Če še enkrat zaslišiš glas, reci: Govori, Jehova, tvoj služabnik te posluša.«

Tako je Samuel tudi rekel, ko je vnovič zaslišal klic. Jehova mu je rekel, da bo kaznoval Elija in njegova sinova. Pozneje sta v bitki s Filistejci padla Ofni in Pinehas. Ko je Eli to slišal, se je sesedel, si zlomil vrat in tudi umrl. Jehovove besede so se uresničile.

Samuel pa je odrastel in postal poslednji Izraelov sodnik. Ko se je postaral, ga je ljudstvo takole prosilo: »Izberi nam kralja, ki nam bo vladal.« Samuel tega sprva ni hotel storiti, kajti Jehova je bil vendar tisti, ki jim je vladal kot kralj. Toda Jehova mu je rekel, naj posluša ljudstvo.