PO TEM, ko je David ubil Goljata, ga je izraelski vojskovodja Abner privedel pred Savla. Savel je bil zelo zadovoljen z Davidom. Postavil ga je za poveljnika svoje vojske in ga vzel v svojo hišo.

Pozneje, ko so se vojščaki vrnili iz bitke s Filistejci, so ženske prepevale: »Savel jih je pobil tisoč, David deset tisoč.« Savel je postal hudo ljubosumen, ker so pač Davida bolj slavili kot njega. Savlov sin Jonatan pa ni bil ljubosumen. Davida je imel rad in tudi David je imel njega rad. Tako sta obljubila drug drugemu, da bosta za zmeraj prijatelja.

David je zelo dobro igral na harfo in Savlu je bilo Davidovo igranje všeč. Toda nekega dne je Savel zaradi svoje ljubosumnosti naredil strašno stvar. Ko je David igral na harfo, je zagnal vanj sulico in si rekel: »Nabodel bom Davida na steno!« Toda David se je sklonil in sulica je zgrešila. Tako je David vedel, da mora biti pazljiv.

Ali se še spomniš, kaj je Savel obljubil? Tistemu, ki bi ubil Goljata, je obljubil svojo hčer. No, končno je Savel res rekel Davidu, naj vzame njegovo hčer Mihalo za ženo, toda še prej bi moral pobiti sto sovražnih Filistejcev. Zdaj pa pomisli! Savel bi bil najraje videl, da bi Filistejci Davida ubili. Toda to se ni zgodilo in Savel je moral dati svojo hčer Davidu za ženo.

Nekega dne je Savel Jonatanu in vsem svojim služabnikom povedal, da hoče Davida ubiti. Toda Jonatan mu je odvrnil: »Nič žalega ne stori Davidu. Kaj ti je storil hudega? Vse, kar je storil, ti je bilo v veliko pomoč. Tvegal je svoje življenje, ko je ubil Goljata, in ko si to zvedel, si bil zelo vesel.«

Savel je poslušal svojega sina in mu obljubil, da bo pustil Davida pri miru. Davida so privedli nazaj in ta je zopet služil Savlu. Nekega dne, ko je David spet igral na harfo, pa je Savel že v tretje zagnal svojo sulico. David se je sklonil in sulica se je zadrla v steno. To se je zdaj zgodilo že tretjič! In David je spoznal, da bo moral zbežati!

Tisto noč je David odšel v svojo hišo. Toda Savel je poslal za njim nekaj mož, da bi ga ubili. Mihala je vedela, kaj namerava njen oče, in je zato rekla svojemu možu: »Če danes ne zbežiš, boš jutri gotovo mrtev.« Tisto noč je Mihala pomagala Davidu, da je zbežal skozi okno. Kakšnih sedem let se je moral David potem skrivati iz kraja v kraj, da bi ga Savel ne našel.