Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 61: Dafida o Dirwa Kgoši

Kgaolo 61: Dafida o Dirwa Kgoši

SAULO o ile a leka go swara Dafida gape. A tšea madira a gagwe a matla a 3 000 gomme ba yo tsoma Dafida. Ge Dafida a ekwa ka se, a romela dihlodi gore di yo bona moo Saulo le banna ba gagwe ba bego ba hlomile mešaša bošegong bjoo. Ke moka Dafida a botšiša ba babedi ba banna ba gagwe a re: ‘Ke mang mo go lena yo a tlago go ya le nna mošašeng wa Saulo?’

Dafida o bitša Kgoši Saulo

Abishai a re: ‘Ke tla ya le wena.’ Abishai e be e le morwa wa Tseruya kgaetšedi ya Dafida. Ge Saulo le banna ba gagwe ba sa robetše, Dafida le Abishai ba tsena ka mošašeng ba nanya. Ba tšea lerumo la Saulo le kgapana ya gagwe ya meetse yeo e bego e le kgauswi le hlogo ya gagwe. Ga go le o tee wa madira ao yo a ba bonego goba go ba kwa ka gobane ka moka ba be ba robetše boroko bjo bogolo.

Bjale bona Dafida le Abishai mo seswantšhong. Ba tlogile kua mošašeng gomme ba šireletšegile godimo ga thaba. Dafida o ile a goeletša molaodi wa madira a Isiraele a re: ‘Abenere, ke ka baka la’ng o se wa šireletša kgoši mong wa gago? Lerumo la gagwe le kgapana ya gagwe ya meetse di kae?’

Saulo a tsoga. A tseba lentšu la Dafida gomme a botšiša a re: ‘Na ke wena Dafida?’ Na o bona Saulo le Abenere seswantšhong seo se lego ka letsogong le letona?

Dafida a araba Saulo a re: ‘Ee, kgoši mong wa ka.’ Dafida a mmotšiša a re: ‘Go re’ng o leka go ntshwara? Ke sentše’ng? Wena kgoši, lerumo la gago še le. Roma yo mongwe wa banna ba gago a tlo le tšea.’

Kgoši Saulo le Abinere

Saulo a re: ‘Ke dirile sebe. Ke dirile ka bošilo.’ Dafida a sepela gomme Saulo yena a boela gae. Eupša Dafida a ipotša a re: ‘Ka letšatši le lengwe Saulo o tlo mpolaya. Ke swanetše go tšhabela nageng ya Bafilisita.’ Ka gona o ile a dira sona seo. Dafida a kgona go hlalefetša Bafilisita gomme a ba dira gore ba dumele gore mo nakong ye o ka lehlakoreng la bona.

Ka morago ga nako e itšego, Bafilisita ba ile ba rotoga ba yo lwa le Baisiraele. Saulo le Jonathane ba bolawa ntweng yeo. Se se ile sa nyamiša Dafida kudu gomme a ngwala koša e botse yeo go yona a opetšego ka gore: ‘Ke nyamile kudu ka baka la gago wena ngwanešo Jonathane. Ruri ke be ke go rata kudu!’

Ka morago ga se, Dafida a boela Isiraele motseng wa Heburone. Gwa ba le ntwa magareng ga batho bao ba bego ba kgethile Ishi-boshethe morwa wa Saulo gore e be kgoši le bao ba bego ba nyaka gore Dafida e be kgoši. Eupša mafelelong batho ba Dafida ba ile ba fenya. Dafida o be a na le nywaga e 30 ge a be a dirwa kgoši. O bušitše Heburone ka nywaga e šupago le seripa. Ba bangwe ba barwa ba gagwe bao a ba belegetšwego moo e be e le Aminone, Abesalomo le Adonija.

Go ile gwa fihla nako yeo ka yona Dafida le banna ba gagwe ba ilego ba yo thopa motse o mobotse wa Jerusalema. Joaba e lego yo mongwe wa barwa ba Tseruya kgaetšedi ya Dafida, a ba eta pele ntweng. Ka gona Dafida o ile a putsa Joaba ka go mo dira molaodi wa madira a gagwe. Bjale Dafida a thoma go buša motseng wa Jerusalema.

1 Samuele 26:1-25; 27:1-7; 31:1-6; 2 Samuele 1:26; 3:1-21; 5:1-10; 1 Dikoronika 11:1-9.



Dipotšišo

  • Dafida le Abishai ba ile ba dira’ng nakong ya ge Saulo a be a robetše ka mošašeng wa gagwe?
  • Ke dipotšišo dife tšeo Dafida a ilego a di botšiša Saulo?
  • Dafida o ile a ya kae ka morago ga gore a arogane le Saulo?
  • Ke’ng seo se ilego sa nyamiša Dafida kudu moo a ilego a ba a ngwala koša e botse?
  • Dafida o be a na le nywaga e mekae ge a be a dirwa kgoši kua Heburone, gona maina a ba bangwe ba barwa ba gagwe e be e le bomang?
  • Ka morago Dafida o ile a buša a le kae?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala 1 Samuele 26:1-25.

    Mantšu a Dafida ao a begilwego go 1 Samuele 26:11 a utolla gore o be a na le boemo bofe bja kgopolo ka thulaganyo ya pušo ya Modimo? (Ps. 37:7; Baroma 13:2)

    Ge re dira boiteko bjo bogolo bja go bontšha batho ba bangwe botho eupša ba sa leboge, mantšu a Dafida ao a lego go 1 Samuele 26:23 a ka re thuša bjang gore re dule re thabile? (1 Dikg. 8:32; Ps. 18:20)

  • Bala 2 Samuele 1:26.

    Bakriste lehono ba ka bontšhana bjang ‘lerato le le tseneletšego’ leo Dafida le Jonathane ba bego ba ratana ka lona? (1 Pet. 4:8; Bakol. 3:14; 1 Joh. 4:12)

  • Bala 2 Samuele 5:1-10.

    Dafida o bušitše e le kgoši nywaga e mekae, gona nywageng yeo o bušitše a le metseng efe? (2 Sam. 5:4, 5)

    Ke mang yo a bego a neile Dafida bogolo, gomme seo se swanetše go re gopotša’ng lehono? (2 Sam. 5:10; 1 Sam. 16:13; 1 Bakor. 1:31; Bafil. 4:13)