SAVEL še kar skuša ujeti Davida. Vzame 3 000 najboljših vojščakov in ga gre iskat. Ko David to izve, pošlje brž dva oglednika, da bi ugotovila, kje bo taboril Savel s svojo vojsko. Nato vpraša David dva izmed svojih mož: »Kdo izmed vaju gre z menoj v Savlov tabor?«

»Jaz grem,« reče Abisaj, sin Davidove sestre Zervije. Medtem ko Savel in njegovi možje spijo, se David in Abisaj vtihotapita v tabor. Vzameta Savlovo sulico in vrč vode, ki sta bila ob Savlovi glavi. Nihče ju ne vidi in sliši, kajti vsi globoko spijo.

Poglej zdaj Davida in Abisaja. Daleč sta že in varna na vrhu hriba. David zakliče poveljniku izraelske vojske: »Abner, zakaj ne varuješ svojega gospodarja, kralja? Poglej, kje sta njegov vrč in sulica.«

Zdaj se prebudi tudi Savel. Prepozna Davidov glas in vpraša: »Ali si to ti, David?« Ali vidiš zdaj tudi Savla in Abnerja?

»Da, moj gospod, kralj,« odgovori David Savlu. Potem pa vpraša: »Zakaj me hočeš ujeti? Kaj sem ti hudega storil? Tukaj je tvoja sulica, o kralj. Naj pride nekdo izmed tvojih mož ponjo.«

»Napak sem storil,« prizna Savel. »Neumnost sem naredil.« David gre potem svojo pot, Savel pa se vrne domov. Toda David si reče: »Nekega dne me bo Savel res ubil. Najbolje bo, da zbežim k Filistejcem.« In to tudi stori. David uspe prepričati Filistejce, da je zdaj na njihovi strani.

Čez nekaj časa so se Filistejci spet šli borit z Izraelci. V tej bitki sta padla Savel in njegov sin Jonatan. To je Davida zelo potrlo in takrat je napisal zelo lepo pesem. Vanjo je zapisal tudi tole: »Kako težko mi je zate, brat moj, Jonatan, tako drag si mi bil!«

Zatem se je David vrnil med Izraelce, v mesto Hebron. Tu je sedaj vzplamtela bitka med tistimi, ki so hoteli, da bi bil kralj Savlov sin Isboset, in tistimi, ki so hoteli Davida za kralja. Zmagali so Davidovi možje. David je tako postal kralj, ko je bil star 30 let. V Hebronu je vladal sedem let in pol. Tam se mu je rodilo nekaj sinov, med njimi so bili Amnon, Absalom in Adonija.

Prišel pa je čas, ko so David in njegovi možje šli zavzet še lepo mesto Jeruzalem. To bitko je vodil Joab, drugi sin Davidove sestre Zervije. David ga je nagradil tako, da ga je postavil za poveljnika svoje vojske. In tedaj je David pričel vladati v mestu Jeruzalem.