DAVIDU je Bog dal načrte za tempelj in preden je David umrl, je te načrte dal Salomonu. V četrtem letu svojega vladanja je začel Salomon graditi tempelj, po sedmih letih in pol pa ga je dogradil. Na desettisoče mož je pomagalo graditi tempelj in zanj so porabili ogromno denarja. Tempelj so namreč opremili z velikimi količinami zlata in srebra.

Tempelj je imel dva glavna prostora, prav toliko, kolikor jih je imel tudi shodni šotor. Toda ta prostora sta bila dvakrat večja kot tista v šotoru. Salomon je postavil v najbolj notranjo sobo templja skrinjo zaveze, ostale stvari, ki so bile še v šotoru, pa je spravil v drug prostor.

Ko so tempelj zgradili, so pripravili veliko slavje. Salomon je pokleknil pred tempelj in molil, kot lahko vidiš na sliki. »Célo nebó ni dovolj veliko zate, koliko manj ta stavba. Toda Bog moj, poslušaj molitev mojega ljudstva, ki jo bo molilo na tem mestu.« Tako je molil Salomon.

Ko pa je nehal moliti, je prišel ogenj z neba in sežgal živalsko daritev, ki so jo pripravili. Jehovova svetloba je napolnila tempelj. To je bilo znamenje, da Jehova posluša in da je zadovoljen s templjem in s Salomonovo molitvijo. Tempelj je tako postal kraj, kamor je ljudstvo hodilo častit Boga.

Salomon je dolgo vladal in ljudstvo je bilo srečno. Toda Salomon se je poročil z mnogimi ženskami iz drugih dežel, koder niso častili Jehova. Ali vidiš na sliki, kako ena izmed njih moli pred nekakšnim kipom? Na koncu so te žene speljale Salomona, da je pričel častiti druge bogove. Ali veš, kaj se je zgodilo, ko je Salomon počel te stvari? Nič več ni bil prijazen z ljudstvom. Postal je krut in ljudstvo ni bilo več srečno.

Zaradi tega se je Jehova razjezil na Salomona in mu rekel: »Vzel ti bom kraljestvo in ga dal drugemu možu. Tega pa ne bom storil v času tvojega življenja, ampak takrat, ko bo vladal tvoj sin. Toda vsega kraljestva tudi tvojemu sinu ne bom vzel.« Poglejmo, kako se je to zgodilo.