ALI veš, kdo so ti možje in kaj delajo? Ti možje gredo v bitko in tistile spredaj prepevajo. Morda boš zdaj vprašal: »Zakaj pa pevci nimajo sulic in mečev, s katerimi bi se bojevali?« Poglejmo.

Josafat je bil kralj dvorodovnega izraelskega kraljestva. Živel je prav tisti čas, kot kralj Ahab in kraljica Jezabela v severnem desetrodovnem kraljestvu. Toda Josafat je bil dober kralj, prav takšen, kakršen je bil njegov oče Asa. Tako je ljudstvo južnega dvorodovnega kraljestva dolga leta prav dobro živelo.

Toda potem se je zgodilo nekaj, kar je ljudstvo zelo prestrašilo. Josafatu so namreč sporočili: »Velika vojska Amoncev, Moabcev in tistih s Seirskega pogorja prihaja nad nas.« Mnogo Izraelcev se je zato zbralo v Jeruzalemu in prosili so Jehova za pomoč. Stopili so v tempelj in Josafat je takole molil: »O Jehova, Bog naš, ne vemo, kaj nam je storiti. Ne bomo se mogli spopasti s tako veliko vojsko. Ti nam pomagaj.«

Jehova jih je uslišal in je rekel enemu svojih služabnikov, naj pove ljudstvu tole: »Boj ni vaš, ampak Božji. Ne bo se vam treba bojevati. Samo gledali boste in videli, kako vas bo Jehova rešil.«

Naslednje jutro je rekel Josafat ljudstvu: »Zaupajte Jehovu!« Zatem je postavil vse pevce pred vojščake in ko so šli, so peli hvalo Jehovu. Ali veš, kaj se je zgodilo, ko so prišli do bojišča? Sovražnikovi vojščaki so se bojevali med seboj in so se do tedaj, ko so Izraelci prišli, med seboj pobili. To je storil Jehova.

Ali ni bil Josafat pameten, da je zaupal Jehovu? Tudi mi bomo pametni, če bomo zaupali Jehovu.