Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 69: Ngwanenyana o Thuša Molaodi wa Madira

Kgaolo 69: Ngwanenyana o Thuša Molaodi wa Madira

NA O a tseba gore ngwanenyana yo a lego mo seswantšhong o re’ng? O botša mosadi yo ka Elisha moporofeta wa Jehofa le ka dilo tše di makatšago tšeo Jehofa a mo thušago go di dira. Mosadi yo ga a tsebe selo ka Jehofa ka gobane ga se Moisiraele. Ka gona, anke re bone lebaka leo ka lona ngwanenyana yo a lego ka ntlong ya mosadi yo.

Mosadi yo e be e le Mosiria. Monna wa gagwe e be e le Naamane, molaodi wa madira a Siria. Basiria ba be ba ile ba thopa ngwanenyana yo wa Moisiraele gomme a išwa go mosadi wa Naamane gore e be mohlanka wa gagwe.

Mosadi wa Naamane le ngwanenyana wa gagwe wa mohlanka

Naamane o be a na le bolwetši bjo bošoro bjo bo bitšwago lephera. Bolwetši bjo bo ka ba bja dira gore tše dingwe tša dinama tša motho di ngwathege. Ka gona ngwanenyana yo o ile a botša mosadi wa Naamane a re: ‘Ke duma ge mong wa ka a be a ka ya go moporofeta wa Jehofa kua Isiraele. O be a tla mo alafa lephera la gagwe.’ Ka morago taba ye e ile ya botšwa Naamane.

Naamane o be a tloga a nyaka go fola; ka gona o ile a ya Isiraele. Ge a fihla moo, a ya ntlong ya Elisha. Elisha a roma mohlanka wa gagwe gore a botše Naamane gore a yo hlapa gašupa Nokeng ya Jorodane. Se se ile sa galefiša Naamane kudu, a re: ‘Dinoka tša gešo di phala dinoka ka moka tša Isiraele!’ Ge Naamane a boletše bjalo, a tloga.

Eupša yo mongwe wa bahlanka ba gagwe a re go yena: ‘Mong wa ka, ge nkabe Elisha a go boditše gore o dire selo se segolo, o be o tla se dira. Bjale ke ka baka la’ng o sa yo hlapa go etša ge a boletše?’ Naamane a mo kwa gomme a tloga a yo phonkgela ka Nokeng ya Jorodane ka makga a šupago. Ge a dirile bjalo, nama ya gagwe ya boela sekeng gomme a fola!

Naamane o ile a thaba kudu. A boela go Elisha gomme a re: ‘Bjale ke a tseba gore Modimo wa Isiraele ke yena Modimo a nnoši wa therešo lefaseng ka moka. Bjale hle anke o amogele mpho ye ya go tšwa go nna.’ Eupša Elisha a re: ‘Aowa, nka se ke ka e amogela.’ Elisha o be a tseba gore e be e tla ba phošo go amogela mpho yeo ka gobane ke Jehofa yo a bego a fodišitše Naamane. Eupša Gehasi mohlanka wa Elisha o ile a duma mpho yeo.

Ka gona Gehasi o ile a dira se se latelago: Eitše ge Naamane a tlogile, a kitima a mo šala morago. A fihla a re go yena: ‘Elisha o nthomile go wena, o re ke go botše gore o mo nee tše dingwe tša dimpho tša gago gore a di nee bagwera ba gagwe bao ba sa tšwago go tla.’ A e be e le maaka. Eupša Naamane o be a sa tsebe gore ke maaka; ka gona a nea Gehasi tše dingwe tša dilo tšeo.

Ge Gehasi a fihla gae, Elisha o be a šetše a tseba seo a se dirilego. Jehofa o be a mmoditše. Ka gona Elisha a re go Gehasi: ‘Ka ge o dirile selo se se sebe, gona lephera la Naamane le tla tšwa wena.’ Gateetee gwa ba bjalo!

Re ithuta’ng dilong tše ka moka? Sa pele, re swanetše go swana le ngwanenyana yo gomme re bolele ka Jehofa. Se se ka ba le mafelelo a mabotse kudu. Sa bobedi, ga se ra swanela go ikgogomoša go swana le kamoo Naamane a bego a le ka gona mathomong, eupša re swanetše go kwa bahlanka ba Modimo. Sa boraro, ga se ra swanela go bolela maaka go swana le Gehasi. Na re ka se ithute mo gontši ka go bala Beibele?

2 Dikgoši 5:1-27.



Dipotšišo

  • Ke’ng seo ngwanenyana yo a se botšago mosadi yo mo seswantšhong?
  • Mosadi yo a lego mo seswantšhong ke mang, gona ngwanenyana yo o dira’ng ka ntlong ya mosadi yo?
  • Ke’ng seo Elisha a ilego a roma mohlanka wa gagwe gore a yo se botša Naamane, gomme ke ka baka la’ng Naamane a ile a galefa?
  • Go ile gwa direga’ng ka morago ga gore Naamane a kwe bahlanka ba gagwe?
  • Ke ka baka la’ng Elisha a ile a gana mpho ya Naamane, eupša Gehasi o ile a dira’ng?
  • Gehasi o ile a diragalelwa ke eng, gona re ka ithuta’ng go se?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala 2 Dikgoši 5:1-27.

    Mohlala wo o beilwego ke ngwanenyana yo wa Moisiraele o ka kgothatša bjang bafsa lehono? (2 Dikg. 5:3; Ps. 8:2; 148:12, 13)

    Ke ka baka la’ng e le mo gobotse go dula re gopola mohlala wa Naamane ge re newa keletšo e theilwego Mangwalong? (2 Dikg. 5:15; Baheb. 12:5, 6; Jak. 4:6)

    Ke dithuto dife tšeo re ka ithutago tšona ka go bapetša mohlala wa Elisha le wa Gehasi? (2 Dikg. 5:9, 10, 14-16, 20; Mat. 10:8; Dit. 5:1-5; 2 Bakor. 2:17)