Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 73: Kgoši ya Mafelelo ya go Loka ya Isiraele

Kgaolo 73: Kgoši ya Mafelelo ya go Loka ya Isiraele

JOSIA o be a na le nywaga e seswai ge a eba kgoši ya meloko e mebedi ya ka borwa ya Isiraele. E be e le yo monyenyane kudu gore a ka ba kgoši. Ka gona mathomong batho ba itšego ba bagolo ba ile ba mo thuša go buša setšhaba.

Eitše ge Josia a bušitše ka nywaga e šupago, a thoma go tsoma Jehofa. O ile a latela mohlala wa dikgoši tša go loka tša go swana le Dafida, Jehoshafate le Hesekia. Ke moka ge Josia e be e sa le mofsa, o ile a dira selo seo se bego se bontšha gore o na le sebete.

Kgoši Josia le banna ba gagwe ba pšhatla medimo ya diswantšho

Baisiraele ba bantši e be e bile ba babe kudu ka nako e telele. Ba be ba rapela medimo ya maaka. Ba be ba khunamela medingwana ya diswantšho. Ka gona Josia o ile a sepela le banna ba gagwe gomme ba thoma go fediša borapedi bja maaka nageng. Wo e be e le modiro o mogolo ka gobane batho ba bantši ba be ba rapela medimo ya maaka. O ka bona Josia le banna ba gagwe mo seswantšhong ba pšhatla medingwana ya diswantšho.

Ka morago ga moo, Josia o ile a kgetha banna ba bararo gore ba etelele pele modiro wa go lokiša tempele ya Jehofa. Gwa kgoboketšwa tšhelete bathong gomme ya newa banna bao gore ba lefelele ditshenyagalelo tša modiro woo. Ge ba dutše ba lokiša tempele, Hilikia moperisita yo mogolo a hwetša selo se itšego se bohlokwa kudu. O ile a hwetša puku ya molao yeo Jehofa a ilego a dira gore Moshe a e ngwale kgalekgale. E be e timetše ka nywaga e mentši.

Puku yeo e ile ya išwa go Josia gomme a kgopela gore ba mmalele yona. Ge a dutše a theeditše, a lemoga gore setšhaba se be se sa latele molao wa Jehofa. Se se ile sa mo nyamiša kudu moo a ilego a gagola diaparo tša gagwe go etša ge o ka mmona mo seswantšhong. A re: ‘Jehofa o re galefetše ka gobane botatago rena ga se ba latela melao yeo e ngwadilwego ka pukung ye.’

Shafane le Kgoši Josia

Josia o ile a laela Hilikia moperisita yo a phagamego gore a nyakišiše seo Jehofa a tlago go ba dira sona. Hilikia o ile a yo botšiša Huluda moporofeta wa mosadi. Mosadi yoo a mo nea molaetša wo o tšwago go Jehofa gore a yo o botša Josia, a re: ‘Jerusalema le batho ka moka ba tla otlwa ka gobane ba rapetše medimo ya maaka e bile ba tladitše naga ka bobe. Eupša ka ge wena Josia o dirile tša go loka, kotlo ye e ka se tle o sa phela.’

2 Dikoronika 34:1-28.



Dipotšišo

  • Josia o be a na le nywaga e mekae ge a eba kgoši, gona o ile a thoma go dira’ng ge a šetše a bušitše ka nywaga e šupago?
  • Ke’ng seo o bonago Josia a se dira mo seswantšhong sa mathomo?
  • Moperisita yo mogolo o ile a hwetša’ng ge banna ba be ba dutše ba lokiša tempele?
  • Ke ka baka la’ng Josia a ile a gagola diaparo tša gagwe?
  • Ke molaetša ofe wo o tšwago go Jehofa woo Huluda moporofeta wa mosadi a ilego a o nea Josia?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala 2 Dikoronika 34:1-28.

    Ke mohlala ofe wo Josia a o beetšego bao ba ilego ba swanelwa ke go kgotlelela go swarwa gampe ge ba be ba gola? (2 Dikor. 33:21-25; 34:1, 2; Ps. 27:10)

    Ke megato efe e bohlokwa yeo Josia a ilego a e gata e le gore a tšwetše pele borapedi bja therešo ngwageng wa bo-8, wa bo-12 le wa bo-18 wa pušo ya gagwe? (2 Dikor. 34:3, 8)

    Ke dithuto dife tša mabapi le go hlokomela mafelo a rena a borapedi tšeo re ka ithutago tšona mohlaleng wa Kgoši Josia le wa Hilikia Moperisita yo a Phagamego? (2 Dikor. 34:9-13; Die. 11:14; 1 Bakor. 10:31)