Skip to content

Skip to table of contents

TALANOA 73

Ko e Tu‘i Lelei Faka‘osi ‘o ‘Isilelí

Ko e Tu‘i Lelei Faka‘osi ‘o ‘Isilelí

NA‘E ta‘u valu pē ‘a Siosaia ‘i he‘ene hoko ko e tu‘i ki he matakali ‘e ua ‘o ‘Isileli ‘i he tongá. ‘Oku fu‘u kei si‘i ‘eni ki ha tokotaha ke ne tu‘i. Ko ia ‘i he kamata‘angá na‘e tokoni kiate ia ha kakai matu‘otu‘a ki hono pule‘i ‘a e fonuá.

‘I he hoko ‘a Siosaia ko e tu‘í ‘o fe‘unga mo e ta‘u ‘e fitu na‘á ne kamata ke kumi kia Sihova. Na‘á ne muimui ki he ngaahi fa‘ifa‘itaki‘anga ‘o e ngaahi tu‘i lelei ‘o hangē ko Tēvita, Sihosafate, mo Hesekaia. Pea, ‘i he‘ene kei talavoú, na‘e fai ai ‘e Siosaia ha me‘a ‘i he loto-to‘a.

Kuo fuoloa ‘a e mātu‘aki kovi ‘a e tokolahi taha ‘o e kau ‘Isilelí. Na‘a nau lotu ki he ngaahi ‘otua loi. Na‘a nau punou ki he ngaahi ‘aitoli. Ko ia na‘e ‘alu atu ‘a Siosaia mo ‘ene kau tangata ‘o kamata ke faka‘auha ‘a e lotu loí mei he fonuá. Ko e ngāue lahi ‘aupito ‘eni koe‘uhi he ko e kakai tokolahi na‘a nau lotu ki he ngaahi ‘otua loi. ‘Oku lava ke ke sio heni kia Siosaia mo ‘ene kau tangatá ‘oku nau faka‘auha ‘a e ngaahi ‘aitolí.

‘I he hili pē iá, na‘e ‘ai ‘e Siosaia ha kau tangata ‘e toko tolu ke nau tokanga‘i hono monomono ‘a e temipale ‘o Sihová. Na‘e tānaki ha pa‘anga mei he kakaí pea ‘oange ia ki he kau tangata ko ‘ení ke totongi‘aki ‘a e ngāue ke faí. Lolotonga ‘o ‘enau ngāue ‘i he temipalé, na‘e ma‘u ai ‘e he taula‘eiki lahi ko Hilikaia ha me‘a mahu‘inga ‘aupito. Ko e tohi ko ia ‘o e lao na‘e fekau ‘e Sihova kia Mosese ke ne hikí ‘i he taimi fuoloa ‘aupito ki mu‘a atu ia. Na‘e mole ia ‘i ha ngaahi ta‘u lahi.

Na‘e ‘ave ‘a e tohí kia Siosaia, pea na‘á ne kole ke lau ange kiate ia. Pea ‘i he‘ene fanongó, na‘e lava ai ke ‘ilo ‘e Siosaia na‘e ‘ikai tauhi ‘e he kakaí ‘a e lao ‘a Sihová. Na‘á ne ongo‘i loto-mamahi ‘aupito ‘o fekau‘aki mo e me‘a ko ‘ení, pea ko ia na‘á ne hae hono kofú, ‘o hangē pē ko ia ‘okú ke sio ki ai ‘i hení. Na‘á ne pehē: ‘ ‘Oku ‘ita ‘a Sihova kiate kitautolu, koe‘uhi he na‘e ‘ikai ke tauhi ‘e he‘etau ngaahi tamaí ‘a e ngaahi lao na‘e hiki ‘i he tohi ko ‘ení.’

Na‘e fekau ‘e Siosaia ki he taula‘eiki lahi ko Hilikaiá ke ne feinga ke ‘ilo pe ko e hā ‘e fai ‘e Sihova kiate kinautolú. Na‘e ‘alu ‘a Hilikaia ki he fefine ko Hūlita, ‘a ia ko ha palōfita fefine, ‘o ‘eke ki ai. Na‘e ‘oange ‘e Hūlita ki ai ‘a e pōpoaki ko ‘eni meia Sihova ke foki mo ia kia Siosaia: ‘ ‘E tautea ‘a Selusalema mo hono kakai kotoa pē koe‘uhi kuo nau lotu ki he ngaahi ‘otua loi pea kuo fonu ‘a e fonuá ‘i he faikovi. Ka koe‘uhi ko koe, ‘e Siosaia, kuó ke fai ‘a ia ‘oku lelei, ‘e ‘ikai ke hoko ‘a e tautea ia ko ‘ení kae‘oua ke ke toki mate.’