Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 79: Daniele ka Moleteng wa Ditau

Kgaolo 79: Daniele ka Moleteng wa Ditau

JOO! Mo go bonagala eka Daniele o kotsing e kgolo. Eupša ditau tše ga di mo lome! Na o a tseba gore ke ka baka la’ng di sa mo lome? Gona ke mang yo a mo lahletšego ka mo ditaung? Anke re bone.

Ga bjale kgoši ya Babilona e be e le monna yo a bitšwago Dario. O be a tloga a rata Daniele ka gobane Daniele o be a lokile kudu e bile a le bohlale. Dario o ile a mo kgetha gore e be mmuši yo mogolo mmušong wa gagwe. Se se ile sa dira gore banna ba bangwe ba mmušong woo ba mo jele mona, ke moka ba dira se se latelago:

Dario

Ba ya go Dario gomme ba fihla ba re: ‘Wena kgoši, re kwane gore o bee molao wa gore go se ke gwa ba le motho yo a rapelago modimo le ge e le ofe goba motho le ge e le ofe ka matšatši a 30 ge e se go rapela wena kgoši. Ge e ba go ka ba le motho yo a sa kwego molao wo, gona a lahlelwe moleteng wa ditau.’ Dario o be a sa tsebe lebaka leo ka lona banna ba ba bego ba nyaka gore go bewe molao wo. Eupša a bona e le leano le lebotse gomme a o ngwala. Bjale molao woo o be o ka se sa fetošwa.

Eitše ge Daniele a kwele ka molao woo, a ya gae a fihla a rapela, go etša ge a be a dira bjalo ka mehla. Banna bao ba babe ba be ba tseba gore Daniele a ka se tlogele go rapela Jehofa. Ba ile ba thaba ka gobane go be go bonagala eka leano la bona la gore ba mmolaye le be le atlega.

Ge kgoši Dario a lemoga lebaka leo ka lona banna ba ba bego ba nyaka gore go bewe molao wo, a nyama kudu. Eupša ka ge a be a ka se sa o fetoša, o ile a laela gore Daniele a lahlelwe ka moleteng wa ditau. Lega go le bjalo a re go Daniele: ‘Ke holofela gore Modimo wa gago yo o mo hlankelago o tla go hlakodiša.’

Dario o be a nyamile kudu moo a ilego a palelwa ke go robala bošegong bjoo. Ge go esa a akgofela moleteng wa ditau. O ka kgona go mmona kua godimo mo seswantšhong. O goeletša a re: ‘Daniele mohlanka wa Modimo yo a phelago! Na Modimo yo o mo hlankelago o kgonne go go hlakodiša ditaung?’

Daniele ka moleteng wa ditau

Daniele o re: ‘Modimo o romile morongwa wa gagwe a tswalela melomo ya ditau tše gomme ga se tša nkgobatša.’

Kgoši ya thaba kudu. Ya laela gore Daniele a ntšhwe ka mo moleteng. Ke moka ya laela gore banna bale ba babe bao ba bego ba leka go bolaya Daniele ba lahlelwe ka mo ditaung. Eitše ba sešo ba fihla tlase ka moleteng, ditau tšeo tša ba di šetše di ba swere gomme tša robaganya marapo a bona ka moka.

Ke moka Kgoši Dario a ngwalela batho ka moka ba mmušong wa gagwe a re: ‘Ke laela gore batho ka moka ba hlomphe Modimo wa Daniele. O dira mehlolo e megolo. O hlakodišitše Daniele gore a se ke a jewa ke ditau.’

Daniele 6:1-28.



Dipotšišo

  • Dario e be e le mang, gomme o be a ikwa bjang ka Daniele?
  • Banna ba bangwe bao ba bego ba na le mona ba ile ba dira gore Dario a dire eng?
  • Daniele o ile a dira’ng ge a kwele ka molao o mofsa?
  • Ke ka baka la’ng Dario a ile a nyama kudu moo a ilego a palelwa ke go robala, gomme mesong e latelago o ile a dira’ng?
  • Daniele o ile a araba Dario bjang?
  • Go ile gwa direga’ng ka banna ba babe bao ba ilego ba leka go bolaya Daniele, gona ke eng seo Dario a ilego a se ngwalela batho ka moka ba mmušong wa gagwe?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala Daniele 6:1-28.

    Maanomabe ao a ilego a logelwa Daniele a re gopotša bjang ka seo baganetši ba ilego ba se dira e le go leka go thibela modiro wa Dihlatse tša Jehofa mehleng yeno? (Dan. 6:7; Ps. 94:20; Jes. 10:1; Baroma 8:31)

    Lehono bahlanka ba Modimo ba ka ekiša Daniele bjang ka go dula ba ekwa “balaodi ba bagolo”? (Dan. 6:5, 10; Baroma 13:1; Dit. 5:29)

    Re ka ekiša bjang mohlala wa Daniele wa go hlankela Jehofa “ka go se kgaotše”? (Dan. 6:16, 20; Bafil. 3:16; Kut. 7:15)