NA TISOČE in tisoče ljudi je pripotovalo iz Babilona nazaj v Jeruzalem. Toda ko so prišli tja, je bil Jeruzalem ena sama velika ruševina. Nihče ni živel tam. Izraelci so morali vse zgraditi na novo.

Najprej so zgradili oltar. To je kot nekakšno ognjišče, na katerem so Jehovu v dar zažigali živali in druge stvari. Čez nekaj mesecev so Izraelci začeli graditi tempelj. Toda sovražniki, ki so živeli po okoliških krajih, so jim hoteli to preprečiti. Zato so jih hoteli prestrašiti, da bi nehali zidati. Končno so ti sovražniki pripravili perzijskega kralja, da je izdal zakon, ki je Izraelcem prepovedal gradnjo. In gradnja se je res ustavila.

Leta so tekla. Izraelci so bili že sedemnajst let v svoji deželi, ko jim je Jehova poslal svoja preroka Hagaja in Zaharija. Ta dva sta jim rekla, naj se spet lotijo gradnje. Ljudstvo je zaupalo v Božjo pomoč in ubogalo preroka. Spet so začeli graditi, čeprav jim zakon tega ni dovolil.

Tako je kmalu prišel Tatenaj, perzijski vladni namestnik, in jih vprašal, s kakšno pravico gradijo. Izraelci so mu rekli, da jim je kralj Cir, ko so bili še v Babilonu, ukazal: »Pojdite v Jeruzalem in zgradite tempelj Jehovu, svojemu Bogu.«

Tatenaj je potem poslal pismo v Babilon. V njem je spraševal, ali je res Cir, ki je bil zdaj že mrtev, to zapovedal. Kmalu je dobil pismo novega perzijskega kralja. Kralj je v njem potrdil, da je Cir res tako ukazal. Tatenaju pa je še pripisal: »Pusti, naj Izraelci zgradijo tempelj svojemu Bogu. Ti pa jim pomagaj!« V kakšnih štirih letih je bil tempelj dograjen in Izraelci so bili zelo veseli.

Potem je spet minilo veliko let. Odkar so dogradili tempelj, jih je minilo že kar oseminštirideset. Ljudstvo v Jeruzalemu je bilo revno, mesto in tempelj v njem nista bila najlepša. Ta čas je bil daleč v Babilonu še zmeraj Izraelec po imenu Ezra. Ta je zvedel, da bi bilo treba tempelj dokončno opremiti in polepšati. In veš, kaj je storil?

Stopil je k Artakserksu, perzijskemu kralju in ta dobri kralj mu je dal veliko darov, ki jih je odnesel v Jeruzalem. Ezra je prosil Izraelce v Babilonu, da so mu pomagali odnesti te darove v Jeruzalem. Tako je šlo z njim kakšnih 6 000 ljudi. Nosili so veliko srebra, zlata in drugih dragocenosti.

Ezra pa je skrbelo, ker je bilo na poti veliko razbojnikov. Lahko bi jim ukradli zlato in srebro in jih celo ubili. Zato je Ezra zbral okrog sebe vse svoje ljudi, kot lahko vidiš na sliki. Prosili so Jehova, naj jih varuje na njihovem dolgem potovanju v Jeruzalem.

Jehova jih je res varoval. Po štirih mesecih potovanja so varno prispeli v Jeruzalem. To gotovo pokaže, da Jehova varuje vse, ki zaupajo v njegovo pomoč.