TALE lepa ženska je Marija. Izraelka je in živi v mestu Nazaret. Bog ve, da je zelo dobra. Zato tudi pošlje k njej angela Gabrijela. In veš, kaj je prišel Gabrijel povedat Mariji? Pa poglejmo.

»Pozdravljena z milostjo obdarovana,« jo je pozdravil Gabijel. »Jehova je s teboj.« Marija tega moža še nikoli ni videla. Kar strah jo je obšel, saj ni vedela, kaj ta mož misli. Toda Gabrijel jo je takoj pomiril.

»Ne boj se, Marija!« ji je rekel. »Jehova te ima zelo rad, zato ti bo storil nekaj čudovitega. Rodila boš sina in imenovala ga boš Jezus.«

Gabrijel ji je potem vse to še razložil: »Ta otrok bo postal velik in pravili mu bodo sin najvišjega Boga. Jehova ga bo postavil za kralja za vse večne čase. Njegovo kraljevanje ne bo nikdar minilo.«

»Ampak to vendar ni mogoče,« je rekla Marija. »Saj nisem poročena. Nimam moža, kako naj potem rodim?«

»Božja moč bo prišla vate,« ji je rekel Gabrijel. »Zato bodo tudi pravili tvojemu otroku Božji sin.« Potem pa ji je še rekel: »Kar spomni se svoje sorodnice Elizabete. Ljudje so pravili, da je prestara, da bi še lahko imela otroke. Zdaj bo pa prav kmalu rodila. Vidiš! Ni je stvari, ki bi je Bog ne mogel narediti.«

In Marija je hitro odgovorila: »Jehovova služabnica sem. Naj se zgodi prav tako, kot si rekel.« Potem je angel izginil.

Marija je hitro šla k Elizabeti. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin glas, je otrok v njej od veselja poskočil. Elizabeta je bila polna Božjega duha in je rekla Mariji: »Med vsemi ženskami si ti še prav posebej blagoslovljena.« Marija je ostala pri Elizabeti kakšne tri mesece in se potem vrnila v Nazaret.

Marija bi se bila morala poročiti z Jožefom. Ko pa je Jožef videl, da bo Marija rodila, si je zastran poroke premislil. Božji angel pa mu je rekel: »Kar poroči se z Marijo. Jehova je namreč tisti, ki ji bo dal sina.« In tako sta se Marija in Jožef poročila in potem čakala, da bi se jima rodil Jezus.