Skip to content

Skip to table of contents

TALANOA 84

Na‘e ‘A‘ahi ha ‘Āngelo kia Mele

Na‘e ‘A‘ahi ha ‘Āngelo kia Mele

KO E fefine faka‘ofo‘ofa ko ‘ení ko Mele ia. Ko ha fefine ‘Isileli ia na‘á ne nofo ‘i he kolo ko Nāsaleti. Na‘e ‘ilo ‘e he ‘Otuá ko ha tokotaha mātu‘aki lelei ia. Ko e ‘uhinga ia na‘á ne fekau ai ‘a ‘ene ‘āngelo ko Kepalelí ke lea kiate ia. ‘Okú ke ‘ilo pe ko e hā na‘e tala ‘e Kepaleli kia Melé? Tau sio ange.

Na‘e pehē ‘e Kepaleli kiate ia: ‘⁠Mālō ‘etau lava, ‘a koe kuo ‘ofeina lahi. ‘Oku kau ‘a Sihova mo koe.’ Na‘e te‘eki ai ke sio ‘a Mele ia ‘i he tokotaha ko ‘ení ki mu‘a. Na‘á ne hoha‘a, koe‘uhi na‘e ‘ikai te ne ‘ilo pe ko e hā ‘ene ‘uhingá. Ka na‘e hanga leva ‘e Kepaleli ‘o ta‘ofi ‘ene ilifiá.

Na‘á ne pehē: ‘ ‘E Mele, ‘oua te ke ilifia. ‘Oku fiefia ‘aupito ‘a Sihova kiate koe. Ko hono ‘uhinga ia te ne fai ai ha me‘a fakaofo kiate koe. ‘E vavé ni ke ke ma‘u ha pēpē. Pea te ke ui ia ko Sīsū.’

Na‘e hoko atu hono fakamatala ‘e Kepalelí: ‘⁠Ko e tamasi‘i ko ‘ení ‘e hoko ko e lahi, pea ‘e ui ia ko e ‘Alo ‘o e ‘Otua Fungani Mā‘olunga. ‘E ‘ai ia ‘e Sihova ko e tu‘i, ‘o hangē ko ia ko Tēvitá. Ka ko Sīsū ‘e tu‘i ia ‘o ta‘engata, pea ‘e ‘ikai ke ‘i ai hano ngata‘anga ‘o hono pule‘angá!’

Na‘e ‘eke ‘e Mele: ‘ ‘E hoko fēfē ia? Kuo te‘eki te u mali. Pea kuo te‘eki te u nofo mo ha tangata. Ko ia ai, ‘e anga-fēfē ai ke u ma‘u ha pēpē?’

Na‘e tali ange ‘e Kepaleli: ‘ ‘E hoko mai ‘a e mālohi ‘o e ‘Otuá kiate koe. Ko ia ai, ‘e ui ‘a e tamasi‘í ko e ‘Alo ‘o e ‘Otuá.’ Peá ne tala kia Mele: ‘⁠Manatu‘i ho kāinga ko ‘Ilisapesí. Na‘e pehē ‘e he kakaí kuó ne fu‘u motu‘a ke ma‘u ha fānau. Ka kuo vavé ni ke ne ma‘u ha tama. Ko ia ‘okú ke ‘ilo, ‘oku ‘ikai ke ‘i ai ha me‘a ‘e ‘ikai malava ‘e he ‘Otuá ke fai.’

Pea na‘e pehē leva ‘e Mele: ‘⁠Ko au ‘eni ko e ta‘ahine sevāniti ‘a Sihova! Ke hoko mai kiate au ‘o hangē ko ho‘o leá.’ Pea na‘e toki ‘alu leva ‘a e ‘āngeló.

Na‘e fakavavevave atu ‘a Mele ke ‘a‘ahi kia ‘Ilisapesi. ‘I he fanongo ‘a ‘Ilisapesi ki he le‘o ‘o Melé, na‘e hopohopo fiefia ‘a e pēpē ‘i he manava ‘o ‘Ilisapesí. Na‘e fonu ‘ia ‘Ilisapesi ‘a e laumālie ‘o e ‘Otuá, peá ne pehē kia Mele: ‘ ‘Okú ke monū‘ia makehe ‘i he fefine kotoa pē.’ Na‘e nofo ‘a Mele mo ‘Ilisapesi ‘i he māhina ‘e tolu nai, peá ne toki foki ki Nāsaleti.

Na‘e ‘amanaki ke mali ‘a Mele ki he tangata ko Siosefa. Ka ‘i he ‘ilo ‘e Siosefa ‘e ‘i ai ha pēpē ia ‘a Melé, na‘á ne fakakaukau ‘oku ‘ikai toe totonu ke ne mali mo ia. Pea pehē ‘e he ‘āngelo ‘a e ‘Otuá kiate ia: ‘ ‘Oua te ke ilifia ke ma‘u ‘a Mele ko ho uaifi. He ko e ‘Otuá ia kuó ne ‘oange kiate ia ha tama.’ Ko ia na‘e mali ‘a Mele mo Siosefa, peá na talitali ai pē ke fā‘ele‘i mai ‘a Sīsū.