NEKEGA dne je Jezus nekomu rekel, da bi moral ljubiti svoje bližnje. Ta pa ga je vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Jezus je vedel, kam je ta človek meril. Mislil si je namreč, da so samo ljudje iste vere ali iste rase njegovi bližnji. Poglejmo, kaj mu je Jezus rekel.

Včasih je Jezus učil tako, da je povedal kakšno zgodbo. Tudi tistemu možu je tako odgovoril. Povedal mu je zgodbo o Judu in Samarijanu. Že prej smo videli, da Judje v glavnem niso marali Samarijanov. No, Jezusova zgodba pa je takale:

Nekega dne je neki Jud šel po gorski poti v Jeriho. Na poti so ga napadli roparji. Vzeli so mu ves denar, ga na mrtvo pretepli in ga pustili ob poti.

Mimo je prišel judovski duhovnik. Kaj misliš, kaj je storil, ko je ugledal pretepenega Juda? Kratko in malo je stopil čezenj in odšel svojo pot. Potem je prišel mimo še en Jud, tudi veren mož, levit. Ali se je ta ustavil? Kje pa, tudi ta ni pomagal ranjencu, ampak je odšel za duhovnikom. Na sliki lahko vidiš levita in duhovnika, ki se vedno bolj oddaljujeta po poti.

Kdo pa kleči tamle ob ranjencu? Samarijan je. Ta pa pomaga Judu. Na njegove rane polaga neka zdravila. Potem ga bo odnesel do prvih hiš, kjer se bo odpočil in si nabral moči.

Ko je Jezus končal svojo zgodbo, je možu, ki ga je prej vpraševal, rekel: »Kdo izmed teh treh je po tvojem temu ranjencu njegov bližnji? Duhovnik, levit ali Samarijan?«

In mož mu je odgovoril: »Samarijan. Ta se je usmilil moža, ki so ga razbojniki pretepli.«

Jezus pa mu je na to rekel: »Prav imaš. Zdaj pa še ti tako delaj!«

Kakšno se ti zdi Jezusovo poučevanje? Dobro? Marsikaj pomembnega se lahko naučimo, če poslušamo, kar nam govori Jezus v Bibliji, kajne?