KO JE Jezus potoval po deželi, je ozdravljal bolne. Vest o teh čudežih se je razširila po mestih in vaseh. Ljudje so mu prinašali hrome, slepe, gluhe in še mnoge druge, ki so bili bolni. Jezus pa jih je vse ozdravil.

Minilo je že več kot tri leta, odkar je Janez Krstnik krstil Jezusa. Jezus je pravil svojim apostolom, da bo kmalu odšel v Jeruzalem, kjer ga bodo ubili, in da bo pozneje vstal od mrtvih. Ves ta čas pa je ozdravljal bolne.

Nekega dne je Jezus učil. Bila pa je ravno sobota. Sobota je bila za Jude dan, ko so morali počivati. Ženska, ki jo vidimo na sliki, je bila hudo bolna. Osemnajst let se že ni mogla zravnati in se je ves čas morala držati zgrbljeno. Jezus je položil nanjo roke in ženska se je zravnala. Ozdravela je!

To pa je zelo razjezilo verske voditelje. »Šest dni na teden se dela,« je kričal nekdo iz množice. »V teh dneh se hodite k Jezusu ozdravljat, ne pa ravno na sedmi dan, ko je treba počivati!«

Jezus pa je odgovoril: »Hudobneži! Vsakdo med vami bi odvezal osla in mu dal piti, čeprav bi bila sobota. Zakaj bi pa potem na soboto ne ozdravil te ženske, ki boleha že osemnajst let?« Po tem odgovoru je bilo ljudi sram.

Pozneje so Jezus in njegovi apostoli šli proti Jeruzalemu. Ko so ravno odhajali iz Jerihe, sta dva slepa moža slišala, da gre Jezus mimo. Zato sta zaklicala: »Jezus, pomagaj nama!«

Jezus je poklical oba slepa moža k sebi in ju vprašal: »Kaj naj vama naredim?« »Gospod, naredi čudež, da bova spet videla,« sta ga poprosila. Jezus se je dotaknil njunih oči in oba sta spregledala. Ali veš, zakaj je naredil vse te čudeže? Zato, ker je imel rad ljudi in je hotel, da bi vsi verovali vanj. In ko bo on vladal vsemu svetu, gotovo nihče več ne bo bolan.