Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

105. ZGODBA

Čakanje v Jeruzalemu

Čakanje v Jeruzalemu

TI LJUDJE na sliki so Jezusovi učenci. Ubogali so in ostali v Jeruzalemu. In ko so takole čakali, je močan hrup napolnil vso hišo. Slišati je bilo kot vihar. Vsem se je nad glavo pokazal ognjen jezik. Ali vidiš to na sliki? Kaj neki je to pomenilo?

To je bil spet čudež. Jezus je prišel v nebesa k svojemu Očetu in od tam je svojim učencem poslal Božjega svetega duha. Ali veš, kaj so zaradi tega duha učenci potem delali? Začeli so govoriti v različnih jezikih.

V Jeruzalemu je mnogo ljudi slišalo ta hrup, ki je bil podoben šumu viharja, pa so prišli pogledat, kaj se dogaja. Nekateri med njimi so bili tudi iz drugih dežel, ki so prišli na judovski praznik binkošti. In kako so bili vsi začudeni! Učenci so namreč v njihovih jezikih pripovedovali o čudovitih stvareh, ki jih je naredil Bog.

»Ti ljudje so iz Galileje,« so si pravili ljudje. »Kako to, da znajo govoriti po naše?«

Peter jim je potem vso stvar pojasnil. Glasno jim je povedal, kako so hudobneži ubili Jezusa in kako ga je Jehova obudil od mrtvih. »Zdaj je Jezus v nebesih na Božji desnici,« je še rekel Peter, »in poslal nam je svetega duha, kakor je bil obljubil. Zaradi tega ste videli in slišali vse te čudeže.«

Ko jim je Peter to povedal, je bilo mnogim hudo za vse, kar se je zgodilo z Jezusom. »Kaj naj storimo?« so vpraševali. Peter pa jim je rekel: »Poboljšajte se in se krstite!« Tega dne se je kakšnih 3 000 ljudi krstilo in postali so Jezusovi učenci.