MOŽ na tejle sliki, ki kleči, je Štefan. Bil je zvest Jezusov učenec. Toda poglej, kaj počnejo ti ljudje z njim. Obmetavajo ga z velikimi kamni. Ampak zakaj so ga vendar tako sovražili, da so šli kar s kamenjem nadenj? Poglejmo.

Bog je dal Štefanu, da je delal sijajne čudeže. Tem ljudem to ni bilo prav, zato so se z njim sprli zaradi tega, ker je učil resnico. Bog pa je dal Štefanu veliko modrosti, da je tem ljudem dokazal, da sami narobe učijo ljudstvo. To jih je še bolj razkačilo, zato so ga zgrabili in si dobili ljudi, ki so lagali o njem.

Veliki duhovnik je potem vprašal Štefana: »Ali je res, kar govorijo ti ljudje?« In Štefan mu je odgovoril kar iz Biblije. Povedal je pa tudi to, kako so hudobni ljudje že včasih sovražili Jehovove preroke. Nato je še rekel: »Vi pa niste nič boljši! Ubili ste Božjega služabnika Jezusa in o Božjih zakonih še slišati nočete.«

To je šele razjezilo verske voditelje. Kar z zobmi so škripali od jeze. Štefan pa je vtem pogledal proti nebu in rekel: »Jezusa vidim. Na Božji desnici sedi.« Ko so to slišali, so si zamašili ušesa in planili po njem. Zgrabili so ga in odvlekli iz mesta.

Tam so odložili plašče, ki jih je čuval mladenič Savel. Ali ga vidiš? Nato so začeli obmetavati Štefana s kamenjem. Štefan pa je pokleknil, kot to vidiš na sliki in molil k Bogu: »Jehova, nikar jih ne kaznuj zaradi tega!« Vedel je namreč, da so nekatere med njimi zapeljali verski voditelji. In potem je umrl.

Kaj pa ti narediš, ko ti kdo stori kaj hudega? Ali udariš nazaj, ali prosiš Boga, da bi ga kaznoval? Štefan ni storil niti prve niti druge stvari. Tudi Jezus ne. Rada sta imela tudi tiste, ki ju niso marali. Bodimo še mi takšni.