Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgaolo 108: Tseleng e Yago Damaseko

Kgaolo 108: Tseleng e Yago Damaseko

NA O a tseba gore motho yo a welego mo ke mang? Ke Saulo. Gopola gore Saulo ke yena yola a bego a hlokometše diaparo tša banna bale ba bego ba kgatla Stefano ka maswika. Bona seetša seo se phadimago mo! Go direga’ng?

Ka morago ga ge Stefano a bolailwe, Saulo o ile a etelela pele batho bao ba bego ba tsoma balatedi ba Jesu gore ba ba tlaiše. O be a tsena ka ntlo le ntlo a ba ntšha go tšona, ke moka a ba lahlela kgolegong. Barutiwa ba bantši ba ile ba tšhabela metseng e mengwe gomme ba thoma go bolela “ditaba tše dibotse” moo. Eupša Saulo a ya le metseng e mengwe go yo swara balatedi ba Jesu. Ga bjale mo seswantšhong o be a le tseleng ya go ya Damaseko. Eupša ge a sa le tseleng, go ile gwa direga mohlolo wo o latelago:

Ka tšhoganetšo seetša seo se tšwago legodimong se ile sa phadimela Saulo. A wela fase bjalo ka ge re mmona mo. Ke moka lentšu la re go yena: ‘Saulo, Saulo! Ke ka baka la’ng o ntlaiša?’ Banna bao ba bego ba na le yena ba ile ba bona seetša se le go kwa lentšu leo, eupša ba se kwešiše seo se bolelwago.

Saulo o fahlwa ke seetša

Saulo a re: “Ke wena mang, Morena?”

Lentšu leo la re: ‘Ke nna Jesu yo o mo tlaišago.’ Jesu o boletše se ka gobane ge Saulo a be a tlaiša balatedi ba gagwe, go be go le bjalo ka ge eka o tlaiša yena.

Bjale Saulo a re: ‘Morena, ke swanetše go dira’ng?’

Jesu a re go yena: ‘Ema o tsene Damaseko. Gona moo o tla botšwa seo o swanetšego go se dira.’ Ge Saulo a ema gomme a bula mahlo, a se kgone go bona. O be a foufetše! Ka gona banna bao ba bego ba na le yena ba mo swara ka letsogo ba mo hlahla ba mo iša Damaseko.

Ka yona nako ye, Jesu a bolela le yo mongwe wa barutiwa ba gagwe gona moo Damaseko a re: ‘Ananiase, ema. Eya setarateng se se bitšwago sa go Loka. O nyake monna yo a bitšwago Saulo ntlong ya Judase. Ke mo kgethile gore e be mohlanka wa ka yo a kgethegilego.’

Ananiase a ya. Ge a fihla go Saulo, a mmea diatla a re: ‘Morena o nthomile go wena gore o boele o bone gomme o tlatšwe moya o mokgethwa.’ Gateetee dilo tše di bonagalago eka ke makgapetla tša wa mahlong a Saulo, ke moka a boela a bona.

Saulo o ile a dirišwa ka tsela e matla go boleleng ditaba tše dibotse bathong ba ditšhaba tše dintši. O ile a tsebja e le moapostola Paulo, yoo re tlago go ithuta mo gontši ka yena. Eupša sa pele, anke re bone seo Modimo a ilego a roma Petro gore a yo se dira.

Ditiro 8:1-4; 9:1-20; 22:6-16; 26:8-20.



Dipotšišo

  • Saulo o ile a dira’ng ka morago ga gore Stefano a bolawe?
  • Ge Saulo a be a le tseleng e yago Damaseko, go ile gwa direga mohlolo ofe?
  • Jesu o ile a botša Saulo gore a dire eng?
  • Ke ditaelo dife tšeo Jesu a ilego a di nea Ananiase, gomme go tlile bjang gore Saulo a boele a bone?
  • Saulo o ile a tsebja ka leina lefe, gona o ile a dirišwa ka tsela efe?

Dipotšišo tša tlaleletšo

  • Bala Ditiro 8:1-4.

    Tlaišo e kgolo yeo e ilego ya wela phuthego ya Bokriste yeo e bego e sa tšwa go hlongwa e ile ya thuša bjang go phatlalatša tumelo ya Bokriste, gomme ke selo sefe se se swanago seo se diragetšego mehleng yeno? (Dit. 8:4; Jes. 54:17)

  • Bala Ditiro 9:1-20.

    Ke dihlopha dife tše tharo tša batho tšeo Jesu a ilego a re o nyaka gore Saulo a yo bolela ditaba tše dibotse go tšona? (Dit. 9:15; 13:5; 26:1; 27:24; Baroma 11:13)

  • Bala Ditiro 22:6-16.

    Re ka swana bjang le Ananiase, gona ke ka baka la’ng seo e le sa bohlokwa? (Dit. 22:12; 1 Tim. 3:7; 1 Pet. 1:14-16; 2:12)

  • Bala Ditiro 26:8-20.

    Go sokologela ga Saulo Bokristeng go kgothatša bjang bao lehono ba nago le balekane bao e sego Dihlatse? (Dit. 26:11; 1 Tim. 1:14-16; 2 Tim. 4:2; 1 Pet. 3:1-3)