ALI veš, kdo je ta, ki leži na tleh? To je Savel. Kar spomni se: Savel je bil tisti, ki je čuval plašče mož, ki so kamnali Štefana. Poglej, kakšna svetloba ga je obsijala. Kaj se pravzaprav dogaja?

Po Štefanovi smrti je Savel od vseh najbolj preganjal Jezusove učence. Lovil jih je kar po hišah, jih zvezal in odganjal v ječe. Nekateri so tako zbežali v druga mesta in tam oznanjali »dobro vest«. Toda Savel se je podal za njimi. Zdaj je na poti v Damask. In na tej poti se mu je prigodilo nekaj nenavadnega:

Nenadoma ga je obsijala močna svetloba z neba. Savel se je zgrudil na tla, kot to vidimo na sliki. Nato je zaslišal glas: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?« Možje, ki so bili z njim, so videli svetlobo in slišali glas, besed pa niso mogli razumeti.

»Kdo si, gospod?« je vprašal Savel.

»Jezus sem, ki ga ti preganjaš,« mu je odvrnil glas. Ko je Savel preganjal Jezusove učence, je bilo Jezusu, kot da bi preganjal njega. Zato mu je tudi tako rekel.

In Savel je vprašal: »Kaj naj storim, Gospod?«

»Vstani in pojdi v Damask!« mu je rekel Jezus. »Tam boš zvedel, kaj moraš storiti.« In Savel se je pobral s tal, ampak ko je odprl oči, ni več videl. Bil je slep. Možje, ki so bili z njim, so ga morali prijeti za roko in ga peljati v Damask.

Jezus pa je ta čas že govoril z enim svojih učencev v Damasku: »Vstani, Ananija! Pojdi v ulico, ki ji pravite Ravna. Tam poišči Judovo hišo in v njej vprašaj po Savlu. Savla sem namreč izbral za svojega posebnega služabnika.«

Ananija je vse to tudi naredil. Ko je našel Savla, je položil nanj roke in rekel: »Gospod me je poslal, da ti vrnem vid in te napolnim s svetim duhom.« Vtem je s Savlovih oči padla nekakšna luskina in Savel je spregledal.

Savla je Jezus uporabil na prav mogočen način. Poslal ga je oznanjevat ljudem mnogih drugih dežel. Pozneje so ga poznali kot apostola Pavla. O njem bomo še veliko slišali. Zdaj pa najprej poglejmo, kam je Bog poslal Petra.