Skip to content

Skip to table of contents

TALANOA 111

Ko ha Tamasi‘i Na‘e Tulemohe

Ko ha Tamasi‘i Na‘e Tulemohe

‘OIAUĒ! Ko e hā ‘a e me‘a ‘oku hoko ‘i hení? ‘Oku lavea lahi ‘aupito ‘a e tamasi‘i ‘oku tokoto ‘i he kelekelé? Sio ange! ko Paula ko e taha ‘i he kau tangata ‘oku nau hū ki tu‘a mei he falé! ‘Okú ke toe sio ai kia Tīmote? Na‘e tō ‘a e tamasi‘í ni ki tu‘a mei he matapā-sio‘atá?

‘Io, ko e me‘a ia na‘e hokó. Na‘e fai ‘e Paula ha malanga ki he kau ākonga ‘i Taloasí. Na‘á ne ‘ilo ‘e ‘ikai te ne toe sio kiate kinautolu ‘i ha taimi fuoloa koe‘uhi kuo pau ke ne ‘alu ‘i ha vaka ‘i he ‘aho hono hokó. Ko ia na‘e hokohoko atu ‘ene malangá ‘o a‘u ki he tu‘uapō.

Ko e tamasi‘i ko ‘ení ko ‘Utiko na‘e hekeheka ‘i he matapā-sio‘atá, peá ne tulemohe. Na‘á ne tō ki tu‘a ‘i he matapā-sio‘atá ki he kelekelé mei he fungavaka hono tolú! Ko ia ‘oku mahino kiate koe ‘a e ‘uhinga ‘oku mata hoha‘a ai ‘a e kakaí. ‘I hono hiki hake ‘e he kau tangatá ‘a e tamasi‘í, na‘e hangē pē ko ia ko ‘enau fakakaukaú. Kuo mate ia!

‘I he sio ‘a Paula kuo mate ‘a e tamasi‘í, na‘á ne tokoto fo‘ohifo ‘iate ia ‘o kuku ia. Peá ne pehē: ‘ ‘Oua te mou hoha‘a. ‘Okú ne sai pē!’ Pea ‘okú ne pehē! Ko ha mana ia! Na‘e fakafoki mai ia ‘e Paula ke mo‘ui! Ko ha fu‘u fiefia lahi na‘e ongo‘i ‘e he fu‘u kakaí.

Na‘a nau toe ‘alu hono kotoa ki ‘olunga ‘o fai ‘enau kai. Na‘e hoko atu ai ‘e Paula ‘a ‘ene malangá ‘o a‘u ki he ‘aho. Ka ‘e lava ke ke ‘ilo pau na‘e ‘ikai ke toe tulemohe ‘a ‘Utiko! Pea ko Paula, Tīmote mo kinautolu na‘e fononga mo kinauá na‘a nau heka ki he vaká. ‘Okú ke ‘ilo pe ko ‘enau ō ki fē?

Ko e faka‘osi‘osi eni ‘a e fononga fakamisinale hono tolu ‘a Paulá, pea ko ‘ene foki atu eni ki hono ‘apí. ‘I he fononga ko ‘ení na‘e nofo ‘a Paula ‘i he ta‘u ‘e tolu ‘i he kolo pē ko ‘Efesoó. Ko ia na‘e fuoloa ange ‘a e fononga ko ‘ení ‘i he fononga hono uá.

‘I he mavahe mei Taloasí, na‘e afe ‘a e vaká ‘o taimi si‘i ‘i Mileto. Koe‘uhi ko ‘Efesō na‘e ki‘i maile si‘i pē hono mama‘o mei ai, na‘e fekau ‘e Paula ki he kau mātu‘a ‘i he fakataha‘angá ke nau ha‘u ki Mileto ke lava ke lea faka‘osi kiate kinautolu. ‘I he hili ia, ‘i he hoko ‘a e taimi ke folau ai ‘a e vaká, ko e loto-mamahi lahi ē ko ‘enau sio ki he ‘alu ‘a Paulá!

Faifai atu pē pea na‘e foki mai ‘a e vaká ki Sesalia. Lolotonga ‘a e nofo ‘i heni ‘a Paula ‘i he fale ‘o e ākonga ko Filipé, na‘e fai fakatokanga ‘e he palōfita ko ‘Akapusi kia Paula. Na‘á ne pehē ‘e hoko ‘a Paula ko ha pōpula ‘i ha‘ane a‘u ki Selusalema. Pea ko e me‘a pē ia na‘e hokó. Pea, ‘i he hili ‘ene nofo pilīsone ‘i he ta‘u ‘e ua ‘i Sesaliá, na‘e ‘ave ‘a Paula ki Loma ke fai ‘a e hopo ‘i he ‘ao ‘o e pule Loma ko Sisa. Tau sio ange pe ko e hā na‘e hoko ‘i he fononga ki Lomá.