Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

MBAÏ 113

Paul na Rome

Paul na Rome

BÂ ZINGIRI so a kanga maboko ti Paul na ni. Bâ nga turugu ti Rome so ayeke bata lo. A kanga Paul na kodoro ti Rome. Lo yeke ku ti tene César afa ye so a yeke sara na lo. Na ngoi so lo ngbâ na kanga, a yeda ti tene azo aga abâ lo.

Lango ota na peko ti so Paul asi na Rome, lo tokua yanga na ambeni mokonzi ti aJuif ti ga ti bâ lo. Tongaso, aJuif mingi so ayeke na Rome aga. Paul afa tënë na ala na ndo ti Jésus nga na ndo ti Royaume ti Nzapa. Ambeni amä na bê na ala ga aChrétien, me ambeni amä na bê pëpe.

Paul afa nga tënë na aturugu nde nde so abata lo. Angu use so lo sara ge tongana zo ti kanga, Paul afa tënë na azo kue. Ye so asara si même azo ti da ti César amä nzo tënë ti Royaume, na ambeni aga aChrétien.

Me zo wa la aduti na table na ayeke sara mbeti so, zo wa? Ti mo, a yeke zo wa? A yeke Timothée. A kanga nga lani Timothée ndali ti so lo fa tënë ti Royaume ti Nzapa, me a zi lo awe. Ni la lo ga ti mû maboko na Paul. Tënë wa Timothée ayeke sara na mbeti? Zia e bâ.

Mo dabe ti mo na kodoro ti Philippes na ti Ephèse so a sara tënë ni na yâ ti mbaï 110? Paul asara lani si akongregation abâ gigi na yâ ti akodoro so. So fadeso lo yeke na kanga, lo yeke sara ambeti na aChrétien so. Ambeti so ayeke na yâ ti Bible, na a iri ni aEphésien na aPhilippien. Paul ayeke fa na Timothée fadeso atënë so a lingbi Timothée asara na mbeti ndali ti aita ti kodoro ti Philippes.

Aita ti Philippes asara nzoni mingi na Paul. Ala tokua lani aye na lo ge na da ti kanga, na Paul ayeke sara mbeti ti kiri singila na ala. Epaphrodite ayeke ita-koli so aga na aye ni. Me tere ti lo aso lo ngangu na pekoni, si a ngbâ kete lo kui. Me fadeso tere ti lo akaï awe na lo ye ti kiri na kodoro ti lo na Philippes. Lo yeke mû mbeti so Paul na Timothée asara ti gue na ni.

Tongana Paul angbâ na da ti kanga, lo kiri lo sara ambeni mbeti use so ayeke na yâ ti Bible. Lo tokua mbeni oko ni na aChrétien ti kodoro ti Colosses. Iri ti mbeti so ayeke nyen? A yeke aColossien. Mbeni mbeti ni ayeke ti so lo tokua ni na kamarade ti lo Philémon so alango na Colosses. Na yâ ni, lo sara tënë ti Onésime, zo ti kua ti Philémon.

Onésime akpe Philémon, lo ga na Rome. E hinga tongana nyen pëpe, me lo mä so a kanga Paul na Rome ge, na lo ga ti bâ lo. Tongaso Paul afa tënë na lo, na kete na pekoni lo ga Chrétien. Fadeso, vundu asara Onésime teti so lo kpe. Tongaso mo hinga tënë so Paul atene na yâ ti mbeti so lo tokua na Philémon?

Paul ahunda na Philémon ti pardone Onésime. Lo tene: ‘Mbi kiri lo na mo. Me fadeso lo yeke gi zo ti kua ti mo pëpe. Lo yeke nga ita ti mo Chrétien.’ Tongana Onésime akiri na kodoro ti Colosses, lo mû ambeti use so lo gue na ni. Oko ayeke ndali ti aita ti Colosses, na mbeni ayeke ti Philémon. Tara ti bâ ngia ti Philémon tongana lo mä so zo ti kua ti lo aga Chrétien!

Tongana Paul ayeke sara mbeti na aita ti kodoro ti Philippes nga na Philémon, lo tene mbeni nzoni tënë na ala. Na aita ti Philippes, Paul atene: ‘Mbi tokua Timothée na ala. Mbi nga kue mbi yeke ga ande ti bâ ala na yâ ti kete ngoi.’ Na Philémon, lo tene: ‘Leke mbeni ndo ndali ti mbi. Mbi yeke ga.’

Tongana a zi Paul, lo gue lo bâ aita ti lo ti yingo na akodoro nde nde. Me na pekoni, a kiri a kanga lo na Rome. Ti so ni, lo hinga so a yeke fâ lo. Tongaso, lo tokua mbeti na Timothée ti ga hio. Paul atene: ‘Mbi duti be-ta-zo na Nzapa na lo yeke girisa mbi pëpe.’ Angu kete na peko ti kuâ ti Paul, a kiri a futi kodoro ti Jérusalem. Ti so ni, a yeke aturugu ti Rome si asara ni.

Me ambeni ye nde ayeke nga dä na yâ ti Bible. Jéhovah Nzapa asara si bazengele Jean asara andangba mbeti ti lo, mbeni oko ti ambeti ni ayeke mbeti ti Apocalypse. Mbeti so asara tënë ti aye so ayeke si ande. Zia e bâ ambeni ye ni.