Kʼelo li kʼusi yichʼoje

Batan ta saʼobil

LOʼIL 113

Te ta Roma li Pabloe

Te ta Roma li Pabloe

KʼELAVIL li skadenailtak skʼob li Pabloe, xchiʼuk kʼelavil li jroma soltaro ti te vaʼal chchabivane. Li Pabloe te tikʼil ta chukel ta Roma. Smalaoj kʼusi tspasbat yuʼun li ajvalil César ta Romae. Kʼalaluk te chukule, albat ti xuʼ xichʼ vulaʼanele.

Kʼalal lokʼ xaʼox oxib kʼakʼal skʼotel ta Roma li Pabloe, la stak ta ikʼel li judioetik ti lek ichʼbilik ta mukʼe. Ta sventa taje, ep judioetik talik ta Roma. Li Pabloe la xcholbe skʼoplal Jesús xchiʼuk ta sventa li ajvalilal yuʼun Diose. Jlome la xchʼunik, xchiʼuk kʼotik ta yajtsʼaklomtak Cristo, pe li yantike muʼyuk bu la xchʼunik.

Jech noxtok li Pabloe la xcholbe mantal li soltaroetik ti chchabivanike. Li ta xchibal jabil liʼ tikʼil ta chukel li Pabloe, la xchol mantal ti bu kʼalal xuʼ yuʼune. Ta skoj taje, kʼalal ta yutsʼ yalaltak César la jyaʼiik li lekil aʼyej ta sventa li Ajvalilale, jech oxal oy jayvoʼ kʼotik ta yajtsʼaklomtak Cristo.

Pe, ¿buchʼu li jvulaʼal ti liʼ chotol ta stsʼibaje? ¿Mi xa naʼ buchʼu? Jaʼ, jaʼ li Timoteoe. La toʼox jyichʼ chukel ek ta skoj yalbel skʼoplal li ajvalilal yuʼun Diose, pe tanae lokʼ xa ta chukel. Tal skolta li Pabloe. ¿Mi xa naʼ kʼusi yakal ta stsʼiba? Jkʼeltikik.

¿Mi xvul ta ajol li lumetik ti jaʼ sbi Filipos xchiʼuk Éfeso ti la jchanbetik skʼoplal ta Loʼil 110? Li ta lumetik taje te koltavan Pablo sventa chlik tsobobbailetik yuʼun yajtsʼaklomtak Cristo. Tana liʼ ne, akʼo mi tikʼil ta chukel li Pabloe, ta stsʼibabe batel kartaetik li yajtsʼaklomtak Cristo taje. Li kartaetik taje jaʼ sbi Efesios xchiʼuk Filipenses, te ta jtatik ta Vivlia. Li Pabloe yakal chalbe Timoteo kʼusi ta stsʼiba batel ta karta sventa li yamigotakik ta Filipos ti tstsʼakliik Cristoe.

Li jchʼunolajeletik ta Filipose toj lek yoʼontonik ta stojolal li Pabloe. La stakbeik tal smoton ta chukinab, jaʼ yuʼun li Pabloe ta xal batel kolaval. Li Epafroditoe jaʼ li buchʼu la jyichʼ tal li matanale. Pe tsots iʼipaj, jutuk xa mu cham. Pe tana liʼ ne, poxtaj xa, poʼot xa tsut batel ta slumal. Jaʼ ta xichʼ batel ta Filipos li skarta Pablo xchiʼuk Timoteoe.

Jech noxtok ti kʼalal te tikʼil ta chukel li Pabloe, la stsʼiba to chib kartaetik ti te ta jtatik ta Vivliae. June jaʼ sventa li yajtsʼaklomtak Cristo ta Colosase. ¿Mi xa naʼ kʼusi sbi li kartae? Jaʼ sbi Colosenses. Li jlik kartae jaʼ sventa jun yamigo ti jaʼ sbi Filemón ta Colosase. Li kartae jaʼ chalbe skʼoplal li Onesimoe, taje jaʼ jun yajtunel li Filemone.

Li Onesimoe jatav lokʼel ta stojolal Filemón, tal ta Roma. Naʼtik kʼuxi la jyaʼi Onésimo ti liʼ tikʼil ta chukel ta Roma li Pabloe. Jech oxal tal svulaʼan, te cholbat mantal yuʼun li Pabloe. Ta anil noʼox kʼot ta yajtsʼaklom Cristo. Tana liʼ ne, li Onesimoe chopol ta xaʼi ti jatav tale. Jaʼ yuʼun, li ta skarta Pabloe, ¿mi xa naʼ kʼusi la jyalbe batel li Filemone?

Li Pabloe ta xalbe batel Filemón ti akʼo xchʼaybe smul li Onesimoe. Xi la stsʼibae: Ta jtakbot sutel tal. Pe tana liʼ ne maʼuk xa noʼox avajtunel. Jaʼ xa jun lekil ermano ti tstsʼakli Cristo eke, xi. Kʼalal sut batel ta Colosas li Onesimoe, la jyichʼ batel li chib kartaetike, jlik yuʼun li jchʼunolajeletik ta Colosase xchiʼuk jlik yuʼun li Filemone. Nopo noʼox avaʼi ti kʼu yepal muyubajel chaʼi Filemón ti kʼalal la jyaʼi ti jaʼ xa yajtsʼaklom Cristo li Onesimoe, ti xkoʼolaj xa kʼuchaʼal li stuke.

Kʼalal li Pablo la stsʼibabe batel karta li jchʼunolajeletik ta Filipose xchiʼuk ta sventa li Filemone, toj lek kʼusitik la jyalanbe batel. Ta jtakboxuk tal li Timoteoe, xut jchʼunolajeletik ta Filipos li Pabloe. Pe poʼot xa xbat jkʼeloxuk ek, xi. Yan li Filemone xi albate: Chapanbun me ti bu xuʼ chi kome, xut.

Kʼalal lokʼ xaʼox ta chukel li Pabloe bat svulaʼan li yermanotak ta yantik lume. Pe li Pabloe la jyichʼ tikʼel yan velta ta chukel ta Roma. Tana liʼ ne, snaʼoj ti chmilat xae. Jaʼ yuʼun la stak ta albel Timoteo sventa akʼo taluk ta anil. Tukʼ la jkakʼ jba ta stojolal Dios, xchiʼuk jaʼ chi stojbun jvokol, xi la stsʼiba. Kʼalal echʼ xaʼox jayibuk jabil slajel li Pabloe, li Jerusalene la jyichʼ chaʼjinesel, tana liʼ ne jaʼ xa la spasik li jromaetike.

Pe li ta Vivliae ep to kʼusi te ta jtatik. Li Jeovae la spas ti akʼo stsʼiba jtakbol Juan li slajebal slivroaltak li Vivliae, li june jaʼ sbi Apocalipsis. Taje chalbe skʼoplal kʼusitik chkʼot ta pasel ta mas tsʼakal. Jkʼeltikik kʼusi chkʼot ta pasel.