Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Deɛ Mɔɔ Ɔti Ɛbahola Wɔalie Baebolo ne Wɔali

Deɛ Mɔɔ Ɔti Ɛbahola Wɔalie Baebolo ne Wɔali

Deɛ Mɔɔ Ɔti Ɛbahola Wɔalie Baebolo ne Wɔali

Menli ne bie ka kɛ Baebolo ne ɛnle buluku mɔɔ bɛfa bɛ nwo bɛto zo a, na menli dɔɔnwo ɛlie bɛ nzuzulɛ ne ɛdo nu. Ɛhye ati ɛnɛ menli dɔɔnwo bu mɔɔ Baebolo ne ka la kɛ ɔnle nɔhalɛ.

Noko akee, mɔɔ Gyisɛse Kelaese hanle hilele Nyamenle wɔ asɔneyɛlɛ nu la maa yɛnyia diedi: “Wɔ edwɛkɛ ne . . . le nɔhalɛ.” Baebolo mumua ne kile kɛ ɔvi Nyamenle ɛkɛ.—Dwɔn 17:17; 2 Temɔte 3:16.

Kɛzi ɛnwu ɛhye ɛ? Asoo debie kpalɛ bie wɔ ɛkɛ ne mɔɔ maa yɛkola yɛfa yɛ nwo yɛto Baebolo ne azo ɔ? Anzɛɛ daselɛ bie wɔ ɛkɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne ɛnle nɔhalɛ, ɔko ɔtia ɔ nwo na nuhua edwɛkɛ ne kakyihakyi ɔ?

Asoo Ɔko Ɔtia Ɔ Nwo?

Bie mɔ kile kɛ Baebolo ne ko tia ɔ nwo, noko asoo awie ɛhola ɛva neazo bie ɛhile wɔ ɔ? Yɛtɛnwunle neazo biala mɔɔ nwolɛ ngilenu ɛnle ɛkɛ a. Ɔwɔ nuhua kɛ, Baebolo nu edwɛkɛ bie mɔ maa ɔyɛ kɛ asɛɛ ɔko ɔtia ɔ nwo ɛdeɛ, noko nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ bie a yɛtɛnwunle ye la a maa ɔba ye zɔ a.

Kɛ neazo la, bie mɔ twe adwenle kɔ Baebolo nu edwɛkɛ bie mɔɔ bɛsuzu kɛ ɔko ɔtia ɔ nwo la azo na bɛbiza kɛ: ‘Nienwu a Keen nyianle ɔ ye vile a?’ Bɛsuzu kɛ Keen nee Ebɛle angomekye a ɛnee le Adam nee Yive amra a. Baebolo nu edwɛkɛ mɔɔ bɛtɛtele ɔ bo la a maa bɛsuzu zɔ a. Baebolo ne kilehile nu kɛ, Adam wole ‘mralɛ mrenya nee mraalɛ.’ (Mɔlebɛbo 5:4) Yemɔti Keen gyale ɔ diema raalɛ anzɛɛ ye awozoa raalɛ.

Ɔyɛ a kpolerazulɛma mɔɔ kile kɛ Baebolo ne ko tia ɔ nwo la ka kɛ: ‘Baebolo kɛlɛvolɛ Mateyu bɔ amaneɛ kɛ sogya kpanyinli bie razɛlɛle Gyisɛse ɛkɛ ne moalɛ, noko Luku kile kɛ ɔzoanle awie mɔ. Boni a le nɔhalɛ a?’ (Mateyu 8:5, 6; Luku 7:2, 3) Asoo ɛhye ko tia ɔ nwo?

Saa bɛyɛ gyima bie na bɛfa nwolɛ nganvolɛ bɛmaa ahenle mɔɔ manle bɛyɛle la a, menli mɔɔ lɛ ndelebɛbo la ɛnzu nwolɛ kpolera. Kɛ neazo la, saa awie ka kɛ Belemgbunli ɛdu kale adenle a, asoo ɛbaha kɛ kɛmɔ tɛ belemgbunli mumua ne a dule adenle ne na emomu awie mɔ a yɛle gyima ne la ati, ahenle le adalɛ ɔ? Kyɛkyɛ! Zɔhane ala yɛɛ saa Mateyu ka kɛ sogya kpanyinli bie razɛlɛle Gyisɛse ɛkɛ ne moalɛ, na Luku kɛlɛ kɛ ɔzoanle awie mɔ a, ɛnee ɔngile kɛ bɛ edwɛkɛ ne ɛnyia a.

Mekɛ mɔɔ yɛlɛnyia ngilenu dɔɔnwo la, Baebolo nu edwɛkɛ mɔɔ le kɛ asɛɛ ko tia ɔ nwo la anu bada ɛkɛ.

Tetedwɛkɛ nee Abɔdeɛ nwo Nrɛlɛbɛ

Mekɛ bie, ɛnee menli dɔɔnwo ɛnlie Baebolo ne anu tetedwɛkɛ ne ɛndo nu. Kɛ neazo la, kpolerazulɛma ɛnlie ɛndo nu kɛ Baebolo nu menli mɔɔ bie a le Belemgbunli Sagɔn mɔɔ vi Aselea, Bɛlehyaza mɔɔ vi Babelɔn yɛɛ Wulomu amɛnlado Pɔnteɛse Paelɛte dɛnlanle aze. Noko ninyɛne mɔɔ bɛnwu ye kenle nsa ye la ɛli daselɛ kɛ Baebolo ne anu edwɛkɛ ne le nɔhalɛ. Yemɔti tetedwɛkɛ kɛlɛvolɛ Moshe Pearlman hɛlɛle kɛ: “Akee menli mɔɔ ɛnee bɛnlie Ngyekyeleɛ Dɛba ne anu tetedwɛkɛ ne bɛndo nu la ɛlɛkakyi bɛ adwenle.”

Saa yɛbahola yɛalie Baebolo ne yɛali a, ɛnee ɔwɔ kɛ ɔyɛ mɔɔ ɔdi munli wɔ abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛ nu a. Asoo ɔle zɔ? Ɔtɛkyɛle biala, abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvoma hanle kɛ maanzaleɛ ye ɛnlɛ ye mɔlebɛbo. Ɛhye nee Baebolo ne ɛnyia. Noko akee, Robert Jastrow mɔɔ neɛnlea nwɔlɔra nu la vale edwɛkɛ fofolɛ bie dole gua kenle nsa ye mɔɔ bɔ bɛ ɛdeɛ ne gua a. Ɔhilele nu kɛ: “Kɛkala yɛnwu kɛzi anwomanyunlu abɔdeɛ ne mɔ di mɔɔ Baebolo ne ka ye ewiade mɔlebɛbo ne anwo la anwo daselɛ a. Ɔwɔ nuhua kɛ ngilenu ne le ngakyile, noko edwɛkɛ titile mɔɔ Baebolo ne ka ye wɔ Mɔlebɛbo buluku ne anu nee mɔɔ yɛnwu ye wɔ anwomanyunlu abɔdeɛ ne mɔ anwo la le ko.”—Mɔlebɛbo 1:1.

Bieko, Dwobu 26:7—mɔɔ bɛhɛlɛle ye kɛyɛ ɛvolɛ 3,000 mɔɔ ɛze ɛhɔ la—ka kɛ Nyamenle maa “azɛlɛ noko sinze mɔɔ debie ɛnlɛ nu a.” Abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvoma kile kɛ ngitanwo mɔɔ tumi mɔɔ twe ninyɛne ba aze nee tumi bie mɔɔ ɛnyelɛ ɛnnwu ye di la a maa azɛlɛ ne kola sinze a. Awie bie mɔɔ ɛbe wɔ Baebolo nwo edwɛkɛ nu la hanle kɛ: “Anwomanyunlu abɔdeɛ ne mɔ di daselɛ kɛ azɛlɛ ne sinze mɔɔ debie biala ɛnlɛ nu a, na kɛ ɔyɛle mɔɔ Dwobu nwunle nɔhalɛ edwɛkɛ ɛhye la le debie mɔɔ menli mɔɔ su kpolera kɛ Baebolo ne ɛnvi Nyamenle ɛkɛ ne la ɛngola ɛngile nu a.”

Mekɛ mɔɔ menli ɛlɛsukoa dɔɔnwo la, ɛnee bɛlɛnyia daselɛ kpole mɔɔ maa bɛkola bɛdie Baebolo ne bɛdi a. Yɛmenle Frederic Kenyon mɔɔ nea Britain ɛleka mɔɔ bɛfa tete ninyɛne bɛsie la hɛlɛle kɛ: “Mɔɔ ɛrala ali la maa yɛnwu kɛ yɛkola yɛdie Baebolo ne yɛdi, ɔluakɛ yɛlɛnyia ndelebɛbo dɔɔnwo la ɛnee yɛlɛnyia daselɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne le nɔhalɛ a.”

Ɔka Mɔɔ Bazi Kenlebie

Asoo yɛkola yɛfa yɛ nwo yɛto kenlebie edwɛkɛ mɔɔ Baebolo ne ka, mɔɔ “anwuma fofolɛ ne nee ewiade fofolɛ ne mɔɔ pɛlepɛlelilɛ wɔ nu la” anwo ɛwɔkɛ ne mɔ boka nwo la azo ɔ? (2 Pita 3:13; Yekile 21:3, 4) Asoo daselɛ wɔ ɛkɛ mɔɔ kile kɛ mɔɔ Baebolo ne ka la ba nu? Ɛhɛe, ngapezo ngakyile mɔɔ bɛhanle bɛdole ɛkɛ la rale nu pɛpɛɛpɛ wɔ ɛvolɛ ɛya ɛya dɔɔnwo anzi!

Kɛ neazo la, Baebolo ne hanle Babelɔn ɛzɛkyelɛ nwo edwɛkɛ dole ɛkɛ kɛyɛ ɛvolɛ 200 na yeazi. Nɔhalɛ nu, bɛhanle kɛ Midiama mɔɔ nee Pɛhyeama bayɛ ko la a baho ava Babelɔn a. Ɔwɔ nuhua kɛ ɛnee bɛtɛwole Pɛhyea Belemgbunli Saelɛse ɛdeɛ, noko Baebolo ne hanle dole ɛkɛ ne kɛ yemɔ yɛɛ ɔbali bɛ nyunlu a. Baebolo ne hanle kɛ azule Yufileti mɔɔ bɔ Babelɔn anwo bane la ‘basesa’ na ‘bɛnrɛdo Babelɔn nlenkɛ ne mɔ anu.’—Gyɛlɛmaya 50:38; Ayezaya 13:17-19; 44:27–45:1.

Tetedwɛkɛ kɛlɛvo Herodotus bɔ amaneɛ kɛ mɔɔ bɛhanle la rale nu pɛpɛɛpɛ. Bieko, Baebolo ne hanle kɛ Babelɔn bayɛ suadu. Ɛhye rale nu. Ɛnɛ Babelɔn ɛbɔ bɔkɔɔ mɔɔ awie biala ɛnde zo a. (Ayezaya 13:20-22; Gyɛlɛmaya 51:37, 41-43) Eza ngapezo ngakyile dɔɔnwo wɔ Baebolo ne anu mɔɔ ɛra nu nwanwane adenle zo a.

Duzu a Baebolo ne ka ye ewiade ɛtane ɛhye anwo a? “Mekpondɛ kɛ ɛnwu ye kɛ, awieleɛ mekɛ ne anu, anwongyelelɛ dɔɔnwo bara. Menli bayɛ angomedi nee ezukoa nwo anyebolo, bɛbamemaa bɛ nwo zo na bɛazua anyetele; bɛbabɔ aholoba, bɛnrɛdie bɛ awovolɛma, bɛbakpo amunli, bɛnrɛzonle Nyamenle; bɛ ti bayɛ se, bɛnrɛze anwunvɔne, . . . bɛbahulo anyelielɛ bɛadɛla Nyamenle, bɛbazɔ nyamenlezonlenlɛ nu, na bɛnrɛlie ye tumi kpalɛ ne bɛnrɛdo nu.”—2 Temɔte 3:1-5.

Nɔhalɛ nu, yɛnwu kɛ Baebolo ngapezo ɛhye ɛlɛba nu ɛnɛ! Eza Baebolo ne ka “awieleɛ mekɛ ne” anwo edwɛkɛ kɛ: “Maanle nee maanle baho atia bɛ nwo, arelemgbunli badwazo arelemgbunli nwo zo.” Bieko, “azɛlɛ bakpusu, ɛhɔne nee ewule ngakyile bara ɛleka dɔɔnwo.”—Mateyu 24:7; Luku 21:11.

Amgba, Baebolo ngapezo ne mɔ ɛlɛba nu ɛnɛ! Na ɛwɔkɛ ngakyile mɔɔ bɔ zo mɔɔ bara nu la noko ɛ? Bie a le kɛ: “Tenlenema bava azɛlɛ ne ayɛ bɛ ɛdeɛ, na bɛadɛnla zolɛ dahuu,” yɛɛ “Bɛbabolo bɛ konle dadeɛ ne mɔ bɛayɛ ɛyazonlɛ mbulalɛ, . . . yɛɛ bɛnrɛzukoa konle ɛhonlɛ bieko.”—Edwɛndolɛ 37:29; Ayezaya 2:4.

Bie mɔ baha kɛ ‘ɛhye mɔɔ ɔyɛ se kɛ ɔbara nu.’ Noko ɔnle kɛ yɛsu ɛwɔkɛ mɔɔ yɛ Bɔvolɛ ne ɛbɔ yɛ la anwo kpolera. Ye Edwɛkɛ ne le nɔhalɛ! (Taetɛse 1:2) Saa ɛsuzu daselɛ mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la anwo kpalɛ a, ɛbalie edwɛkɛ ɛhye wɔali.

[Edwɛkɛ mɔɔ bɛkpa wɔ mukelɛ 4]

“Mɔɔ ɛrala ali la maa yɛnwu kɛ yɛkola yɛdie Baebolo ne yɛdi, ɔluakɛ yɛlɛnyia ndelebɛbo dɔɔnwo la ɛnee yɛlɛnyia daselɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ne le nɔhalɛ a”