Poglavje 8

Ali je znanost ovrgla Biblijo?

Leta 1613 je italijanski učenjak Galileo Galilei objavil svoje delo ”Zvezdno sporočilo“. V njem je predstavil dokaz, da se zemlja vrti okrog sonca in ne sonce okrog zemlje. To je povzročilo celo vrsto dogodkov, ki so ga nazadnje pripeljali pred rimskokatoliško inkvizicijo pod ”silovito obtožbo krivoverstva“. Nazadnje je bil prisiljen ”preklicati“ svoje izjave. Zakaj je bila predstava, da zemlja kroži okrog sonca, krivoverstvo? Ker so Galilejevi tožilci trdili, da to nasprotuje temu, kar pravi Biblija.

1. (Skupaj z uvodom.) (a) Kaj je povzročil Galilei z mnenjem, da se zemlja vrti okoli sonca? (b) Kaj ugotovimo, če Biblijo primerjamo s sodobno znanostjo, pa čeprav Biblija ni znanstveni priročnik?

STALIŠČE, da je Biblija neznanstvena, je danes zelo razširjeno in mnogi v dokaz za to trditev kažejo na Galilejev primer. Toda, ali je res tako? Pri odgovoru na to vprašanje, moramo upoštevati, da je Biblija knjiga, ki vsebuje prerokbe, zgodovino, molitve, zakone, nasvete in spoznanje o Bogu. Nikoli se ni razglašala za znanstveni priročnik. Toda, kljub temu je Biblija povsem zanesljiva, kadar obravnava znanstvena vprašanja.

 Naš planet zemlja

2. Kako Biblija opisuje zemljin položaj v vesolju?

² Oglejmo si, kaj pravi Biblija o našem planetu zemlji. V Jobovi knjigi beremo: ”On [Bog] razteza severno nebo čez praznino in zemljo obeša na ničemer.“ (Jobova 26:7, AC) Izaija pa pravi naslednje: ”On je, ki prestoluje nad krogom zemlje.“ (Izaija 40:22) Podoba okrogle zemlje, ki ’v praznini visi na ničemer‘, zelo spominja na fotografije v vesolju lebdeče zemeljske krogle, ki so jih posneli vesoljci.

3, 4. Kaj je zemeljsko kroženje vode in kaj o njem govori Biblija?

³ Kot naslednje si bomo ogledali presenetljivo kroženje vode na zemlji. Oglejmo si, kako to dogajanje opisuje Compton’s Encyclopedia: ”Voda . . . izhlapeva s površine oceanov v ozračje. . . . Nenehno gibanje zemljinega ozračja nosi vlažni zrak nad kopno. Ko se zrak ohladi, vodni hlapi kondenzirajo in se spremenijo v vodne kapljice. Te ponavadi vidimo v obliki oblakov. Vodne kapljice se pogosto združijo v dežne kapljice. V kolikor se zrak še bolj ohladi, se namesto dežnih kapljic oblikujejo snežinke. Voda, ki je od morja prepotovala na stotine ali celo tisoče kilometrov, se vselej vrne na zemljo. Tu se zbira v reke ali pa  ponikne v zemljo in tako prične svoje potovanje nazaj v morje.“¹

⁴ Ta čudoviti potek, ki sploh omogoča življenje na kopnem, je Biblija preprosto opisala že pred približno 3000 leti: ”Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.“ (Pridigar 1:7, AC)

5. Zakaj so psalmistove besede o zgodovini gora tako presenetljivo sodobne?

⁵ Morda je še presenetljivejše, kako Biblija spregovori o zgodovini gora. Naslednjo izjavo najdemo v geološkem priročniku: ”Že od predkambrijskih časov poteka stalen proces nastajanja in propadanja gora. . . . Gore niso nastale le na dnu izginulih morij, temveč so bile pogosto dolgo od svojega nastanka preplavljene in so se nato dvignile iz morja.“² Primerjajmo to z naslednjimi psalmistovimi pesniškimi besedami: ”S pravodovjem si jo [zemljo] ogrnil kot z oblačilom, nad gorami so stale vode. Vzdignile so se gore, pogreznile se doline na mesto, ki si jim ga določil.“ (Psalm 104:6, 8)

”V začetku“

6. Katera biblijska izjava je v soglasju s trenutno veljavno znanstveno teorijo o nastanku vesolja?

⁶ Prva vrstica Biblije glasi: ”V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.“ (1. Mojzesova 1:1) Na podlagi opazovanj znanstveniki priznavajo, da je imelo snovno vesolje zares začetek in ni obstajalo od vekomaj. Astronom Robert Jastrow, sicer agnostik v verskem pogledu, je zapisal: ”Podrobnosti so sicer različne, toda v glavnih elementih sta astronomsko in biblijsko poročilo v Genezi enaki: veriga dogodkov, ki so pripeljali do človeka, se je  sprožila v določenem trenutku, nenadoma in silovito — v trenutku sprožitve svetlobe in energije.“³

7, 8. Kaj morajo današnji znanstveniki, čeprav ne priznavajo Božje vloge, priznati v zvezi z nastankom vesolja?

⁷ Res je, da mnogi znanstveniki sicer verjamejo, da je imelo vesolje začetek, toda ne soglašajo z mnenjem, da ga je ”ustvaril Bog“. Vendar pa nekateri priznavajo, da je težko prezreti dokaze za obstoj inteligence, ki stoji za vsem tem. Profesor fizike Freeman Dyson se je takole izrazil: ”Bolj ko se ukvarjam z vesoljem in spoznavam podrobnosti o njegovi zgradbi, več dokazov najdem za to, da je moralo vesolje v nekem smislu vedeti, da prihajamo.“

⁸ Dyson še dodaja: ”Kot znanstvenik, izobražen in vzgojen bolj v duhu mišljenja 20. kot 18. stoletja, ne trdim, da zgradba vesolja dokazuje, da ga je ustvaril Bog. Trdim le, da je zgradba vesolja združljiva z domnevo, da igra pri njegovem delovanju razum pomembno vlogo.“⁴ Njegova izjava odraža današnje skeptično stališče. Toda, če pustimo dvom ob strani, vidimo, da obstaja, med biblijsko izjavo, da je ’v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo‘, in stališčem sodobne znanosti presenetljiva skladnost. (1. Mojzesova 1:1)

Zdravje in higiena

9. Kako biblijski zakon o nalezljivih boleznih razodeva modrost? (Job 26:3, AC)

⁹ Oglejmo si, kaj govori Biblija o še enem področju: zdravju in higieni. Če se je na koži kakega Izraelca pojavil gobavosti podoben izpuščaj, so ga takoj premestili v karanteno. ”Vse dni, dokler ima  gobe, je nečist; nečist je; ločen naj prebiva; zunaj tabora bodi njegovo prebivališče!“ (3. Mojzesova 13:46) Sežgati so morali celo okužena oblačila. (3. Mojzesova 13:52) Tedaj je bil to zelo učinkovit način preprečevanja širjenja okužbe.

10. Kako bi uporaba biblijskega nasveta o čistoči koristila mnogim prebivalcem nekaterih dežel?

¹⁰ Drug pomemben zakon je zadeval odstranjevanje človeških iztrebkov, ki so jih morali zakopati izven tabora. (5. Mojzesova 23:12, 13; v EI 23:13, 14) Ta zakon je Izraelce gotovo obvaroval prenekatere bolezni. Še danes so zdravstvene težave mnogih dežel povezane z nezadovoljivim odstranjevanjem človeških iztrebkov. Že samo z upoštevanjem zakonov, ki so bili pred tisočletji zapisani v Bibliji, bi bili ljudje teh dežel veliko bolj zdravi.

11. Kateri biblijski nasvet o duševnem zdravju se je pokazal za resničnega?

¹¹ Biblijska visoka higienska merila vključujejo tudi duševno zdravje. Biblijski pregovor glasi: ”Mirno srce je življenje telesa, strast pa je gniloba v kosteh.“ (Pregovori 14:30) Medicinske raziskave v zadnjih nekaj letih so pokazale povezavo med telesnim zdravjem in duševnim razpoloženjem. Na primer, dr. C. B. Thomas z Johns Hopkins University je 16 let opazovala več kot tisoč absolventov in primerjala povezanost njihovih duševnih  značilnosti z nagnjenostjo k obolevanju. Raziskava je pokazala, da pogosteje obolevajo tisti absolventi, ki so se na preobremenitev odzivali z jezo in nemirom.⁵

Kaj pravi Biblija?

12. Zakaj je katoliška cerkev imela Galileovo teorijo o zemlji za krivoversko?

¹² Zakaj je torej rimskokatoliška cerkev trdila, da je Galilejeva ugotovitev, da se zemlja vrti okrog sonca, nezdružljiva z Biblijo, ko pa je Biblija v znanstvenem pogledu vendar tako točna? Zaradi načina, kako so cerkvene oblasti razlagale Biblijo.⁶ Ali je bila njihova razlaga točna? Oglejmo si dva citata, ki ju je cerkev navajala, pa bomo sami videli.

13, 14. Katera biblijska stavka je cerkev napačno razlagala? Pojasni.

¹³ Prvi glasi: ”Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja.“ (Pridigar 1:5) Cerkev je trdila, da pomeni izjava ”sonce vzhaja in sonce zahaja“, da se premika sonce in ne zemlja. Toda, tudi danes pravimo, da sonce vzhaja in zahaja, čeprav vsi vemo, da zemlja kroži okrog sonca in ne obratno. S tem izrazom zgolj opišemo navidezno gibanje sonca s stališča opazovalca na zemlji. Biblijski pisec je storil prav to.

¹⁴ V drugem citatu pa beremo takole: ”Postavil si zemljo na njene temelje, na vekov veke ne omahne.“ (Psalm 104:5) Iz tega stavka je cerkev sklepala, da se zemlja vse od svojega nastanka ne bo nikoli premaknila. Ta stavek v resnici poudarja zemljino neminljivost ne pa njene nesposobnosti  gibanja. Nikoli ne bo ’omahnila‘ v neobstoj oziroma nikoli ne bo uničena, kot to potrjujejo tudi drugi biblijski stavki. (Psalm 37:29; Pridigar 1:4) Potemtakem ta stavek nima ničesar skupnega z zemljinim ali sončevim gibanjem. V Galilejevem času je bila cerkev tista, ki je onemogočala vsakršno svobodno znanstveno razpravljanje, ne pa Biblija.

Razvoj in ustvarjanje

15. O čem govori razvojni nauk in v koliki meri nasprotuje Bibliji?

¹⁵ Obstaja pa področje, za katero mnogi menijo, da sta si sodobna znanost in Biblija povsem v nasprotju. Večina znanstvenikov zastopa razvojni nauk, po katerem so se vsa živa bitja razvila iz preproste oblike življenja, ki se je pojavila pred milijoni let. Biblija pa uči, da je bila vsaka glavna skupina živih bitij ustvarjena posebej in se je razmnoževala le po ’svoji vrsti‘. Človek, kot pripoveduje, je bil ustvarjen ”iz prahu zemlje“. (1. Mojzesova 1:21; 2:7) Ali tu Biblija ni uspešno prenesla znanstvene raziskave? Preden karkoli odločimo, si pobliže oglejmo, kaj znanost ve in o čem le domneva.

16-18. (a) Kakšna opažanja so med drugim navedla Charlesa Darwina, da je pričel verjeti v razvojni nauk? (b) Kako lahko prikažemo, da Darwinova opažanja na Galapaških otokih ne nasprotujejo Bibliji?

¹⁶ Razvojni nauk je postal priljubljen v prejšnjem stoletju, in sicer po zaslugi Charlesa Darwina. Na pacifiških otokih Galápagos so Darwina močno prevzele različne oblike ščinkavcev, ki so živeli na različnih otokih. Sklepal je, da izvirajo iz ene same praoblike. Na podlagi teh in še drugih  opazovanj je predstavil teorijo, da so se vsa živa bitja razvila iz prvotne, preproste življenjske oblike. Po njegovem je bil naravni izbor oziroma preživetje sposobnejših gonilna sila razvoja nižjih v višje življenjske oblike. Trdil je, da so se kopenske živali razvile iz rib, ptice iz plazilcev in tako naprej.

¹⁷ Dejansko pa to, kar je Darwin opazoval na tem samotnem otočju, sploh ni v nasprotju z Biblijo, saj le-ta znotraj glavne živalske vrste dopušča možnost razlik. Tako na primer mnoge človeške rase potekajo iz enega samega prapara. (1. Mojzesova 2:7, 22-24) Zato ni nič nenavadnega, če imajo različne vrste ščinkavcev skupne prednike. Toda še vedno so zgolj ščinkavci. Ne razvijajo se v jastrebe ali orle.

¹⁸ Toda, niti pojav različnih vrst ščinkavcev niti karkoli drugega, kar je Darwin videl, ne dokazuje, da so imela vsa živa bitja, pa naj gre za morske pse ali galebe, slone ali deževnike, iste prastarše. Kljub temu pa znanstveniki zagotavljajo, da razvojni nauk ni teorija, temveč že kar  dejstvo. Nekateri se sicer zavedajo s tem povezane problematike, toda pravijo, da so kljub temu prepričani vanj. Takšno mnenje je namreč sodobno. Toda, vedeti moramo, ali je razvojni nauk res tako nedvoumno dokazan, da Biblija nikakor ne more imeti prav.

Ali je dokazan?

19. Ali okamninske zbirke potrjujejo razvojni nauk ali ustvarjanje?

¹⁹ Kako lahko preiščemo razvojni nauk? Najenostavnejši način, da bi ugotovili, ali je zares prišlo do počasnih sprememb iz ene vrste v drugo, je preiskati okamnine. Ali one to potrjujejo? Mnogi znanstveniki pošteno priznavajo, da ne. Eden med njimi, Francis Hitching, piše: ”Če iščete vmesne člene med glavnimi živalskimi skupinami, jih preprosto ne boste našli.“⁷ Pomanjkanje okamninskih dokazov je tako očitno, da so znanstveniki že sprejeli alternative k Darwinovi teoriji postopnega spreminjanja. Dejstvo je, da nenaden pojav živalskih vrst v okamninskih zbirkah mnogo prej podpira ustvarjanje kot pa razvoj.

20. Zakaj način celičnega razmnoževanja izključuje razvoj?

²⁰ Hitching razen tega pokaže, da so živa bitja tako programirana, da se razmnožujejo z natančno reprodukcijo, namesto, da bi se razvila v kaj drugega. Takole pravi: ”Žive celice se delijo v skoraj povsem identične. Pogostnost napak je tako majhna, da je ne more doseči noben stroj, ki ga je naredil človek. Razen tega obstajajo točno določene meje. Rastline dosežejo določeno višino, prek katere ne rastejo več. Vinska mušica ostane še zmeraj vinska mušica, pa naj bodo pogoji še  tako spremenjeni.⁸ Znanstveniki so na vinskih mušicah desetletja umetno povzročali mutacije, toda kljub temu teh živalic niso mogli prisiliti, da bi se razvile v kaj drugega.

Nastanek življenja

21. Katero dejstvo, ki ga je dokazal Louis Pasteur, predstavlja evolucionistom veliko težavo?

²¹ Nadaljnje kočljivo vprašanje, na katerega zagovorniki razvojnega nauka ne morejo odgovoriti, glasi: Kako je življenje nastalo? Kako je nastala prva preprosta življenjska oblika, iz katere naj bi se vse razvilo? Pred stoletji bi zlahka odgovorili na to vprašanje. Tedaj je namreč večina ljudi mislila, da se muhe razvijejo iz razpadajočega mesa, miši pa iz starih cunj. Pred več kot sto leti pa je francoski kemik Louis Pasteur dokazal, da lahko življenje nastane le iz že obstoječega življenja.

22, 23. Katero teorijo o nastanku življenja zastopajo zagovorniki razvojnega nauka, toda kaj kažejo dejstva?

 ²² Kako evolucionisti pojasnjujejo nastanek življenja? Priljubljena teorija pravi, da je naključna kombinacija kemičnih spojin in energije pred milijoni let povzročila samodejni nastanek življenja. Ali pa to ne nasprotuje temeljnemu načelu, ki ga je dokazal Pasteur? V delu The World Book Encyclopedia piše: ”Pasteur je dokazal, da sedanji kemični in fizikalni pogoji na zemlji ne omogočajo samodejnega nastanka življenja. Toda, pred milijardami let so bili kemijski in fizikalni pogoji na naši zemlji povsem drugačni.“⁹

²³ Toda, tudi pod bistveno spremenjenimi pogoji med neživo materijo in najpreprostejšo življenjsko obliko še vedno obstaja velikanski prepad. Michael Denton je v svoji knjigi Evolution: A Theorie in Crisis rekel naslednje: ”Med živo celico in najvišje organiziranim neživim sistemom, kot sta na primer kristal in snežinka, obstaja neverjetno velik, nepremostljiv prepad.“¹⁰ Zato je verjetnost, da bi neživa materija slučajno oživela, tako majhna, da jo lahko imamo dejansko za neverjetno. Biblijsko pojasnilo, da je življenje nastalo iz življenja, namreč, da ga je ustvaril Bog, mnogo bolj ustreza dejstvom.

Zakaj ne ustvarjanje

24. Zakaj večina znanstvenikov kljub vsem pomanjkljivostim razvojnega nauka še vedno vztraja pri njem?

²⁴ Kljub težavam razvojnega nauka velja danes verovanje v ustvarjanje za neznanstveno, da,  celo za čudaško. Toda, zakaj? Zakaj je celo taka avtoriteta, kot je Francis Hitching, ki odkrito govori o slabostih razvojnega nauka, zavrnil možnost ustvarjanja?¹¹ Michael Denton meni, da se bo razvojni nauk, kljub vsem pomanjkljivostim, še naprej poučevalo v šolah, ker se teorija o ustvarjanju ”jasno sklicuje na nadnaravne vzroke.“¹² Povedano drugače, za nesprejemljivo jo napravi dejstvo, da ustvarjanje zahteva Stvarnika. Gre za enak način razmišljanja, ki smo ga srečali že pri čudežih: čudeži so nemogoči, ker so čudežni!

25. Katere slabosti razvojnega nauka, gledano z znanstvenega stališča, pokažejo, da kar zadeva nastanek življenja, ta nauk ne predstavlja utemeljene alternative nauku o ustvarjanju?

²⁵ Mimogrede povedano, razvojni nauk je zelo vprašljiv celo z znastvenega vidika. Zato Michael Denton še dodaja: ”Ker je [Darwinov razvojni nauk] v bistvu teorija zgodovinske rekonstrukcije, jo je nemogoče, kot je to v znanosti običajno, potrditi s poizkusi ali neposrednim opazovanjem. . . . Razen tega imamo pri razvojnem nauku opraviti s celo vrsto enkratnih dogodkov — nastankom življenja, nastankom inteligence in tako naprej. Enkratni dogodki so neponovljivi in se zato izmuznejo vsakemu eksperimentalnemu preiskovanju.“¹³ Razvojni nauk ima zato kljub svoji priljubljenosti  dejansko toliko lukenj in neodgovorjenih vprašanj, da ne nudi nikakšnega utemeljenega razloga za zavračanje biblijskega poročila o nastanku življenja. Prva Mojzesova knjiga vsebuje povsem razumno poročilo o poteku teh ”neponovljivih“ in ”enkratnih dogodkih“ v dnevih ustvarjanja, ki so trajali tisočletja. *

Kaj pa vesoljni potop?

26, 27. (a) Kaj pravi Biblija o potopu? (b) Od kod so pritekle vode potopa?

²⁶ Mnogi opozarjajo na naslednje navidezno nasprotje med Biblijo in sodobno znanostjo. V poročilu Prve Mojzesove knjige beremo, da se je pred nekaj tisočletji hudobija med ljudmi tako zelo razširila, da se je Bog odločil, da jih uniči. Pravičnemu Noetu je naročil, naj zgradi velik lesen zaboj oziroma barko. Tedaj je Bog nad človeštvo privedel potop. Preživela je le Noetova družina skupaj s predstavniki živalskih vrst. Potop je bil tako silovit, ”da so bile pokrite vse visoke gore pod vsem nebom“. (1. Mojzesova 7:19)

²⁷ Toda, od kod se je vzelo toliko vode, potrebne, da bi povsem prekrila zemljo? Biblija sama odgovarja. Na začetku ustvarjanja, ko se je začelo oblikovati atmosfersko prostranstvo (oblok), so bile vode ”pod oblokom“ in ’vode nad oblokom‘. (1. Mojzesova 1:7; 2. Petrovo 3:5) Po Bibliji se je ob potopu zgodilo naslednje: ”Odprle [so se] zatvornice  neba.“ (1. Mojzesova 7:11) Očitno so ’vode nad oblokom‘ padle na zemljo in predstavljale večino voda potopa.

28. Kaj so Božji služabniki starega časa vključno z Jezusom menili o potopu?

²⁸ V sodobni strokovni literaturi ne zasledimo skorajda ničesar o vesoljnem potopu. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: Ali je potop zgolj mit ali pa je zares bil? Preden odgovorimo na to vprašanje, moramo upoštevati, da so Jehovovi kasnejši zvesti častilci potop imeli za resničen zgodovinski dogodek in ne za mit. Tudi Izaija, Jezus, Pavel in Peter so bili med tistimi, ki so ga navajali kot resničen dogodek. (Izaija 54:9; Matej 24:37-39; Hebrejcem 11:7; 1. Petrovo 3:20, 21; 2. Petrovo 2:5; 3:5-7) Toda v zvezi s to, ves svet obsegajočo poplavo se zastavljajo vprašanja, ki zahtevajo odgovor.

Vode potopa

29, 30. Katera dejstva o zemeljskih vodnih zalogah pokažejo, da je bil potop mogoč?

²⁹ Najprej se lotimo naslednjega vprašanja: Ali je trditev, da je bila pod vodo vsa zemlja, neverjetna? Ne povsem. Zemlja je tudi v našem času v določenem obsegu potopljena. Pod vodo je 70 odstotkov zemeljske površine, kopnega pa je le 30 odstotkov. Razen tega ledeniki in polarne ledene kape tvorijo 75 odstotkov sladke vode na zemlji. Če bi se stopil ves ta led, bi morska gladina zelo narasla. Mesti, kot sta New York in Tokio, bi izginili.

³⁰ Razen tega v delu The New Encyclopœdia Britannica piše: ”Povprečna globina vseh morij  znaša po nekaterih ocenah 3790 metrov, kar je občutno več od povprečne zemeljske nadmorske višine 840 m. Če povprečno globino morij pomnožimo z njihovo celotno površino, ugotovimo, da je volumen svetovnih morij 11-krat večji od volumna kopnega nad morsko gladino.“¹⁴ Če bi torej vse izravnali — z gorami napolnili globoke morske kotline — bi zemljo pokrilo nekaj tisoč metrov globoko morje.

31. (a) Kakšna je morala biti zemlja pred potopom, da je lahko prišlo do takšne poplave? (b) Kaj kaže na to, da so bile gore pred potopom najbrž nižje, morska korita pa plitkejša?

³¹ Da bi lahko prišlo do potopa, so morala biti pred potopom morska korita plitkejša, gore pa nižje od današnjih. Ali je to mogoče? V nekem priročniku piše: ”Na mestih, kjer se danes gore dvigujejo v vrtoglave višine, so se pred milijoni let razprostirali oceani in planote. . . . Premikanje kontinentalnih plošč povzroča, da se zemeljska skorja grbanči v višino, kjer lahko živijo le najodpornejše živali in rastline, ali pa obratno, potopi se v skrite globeli pod morjem.“¹⁵ Ker se gorovja in morsko dno bodisi dvigujejo bodisi znižujejo, lahko sklepamo, da gore nekdaj niso bile tako visoke in morja ne tako globoka kakor danes.

32. Kaj se je moralo zgoditi z vodami potopa? Pojasni.

³² Kaj pa se je po potopu zgodilo z vodami? Morale so odteči v morska korita. Kako pa? Znanstveniki menijo, da kontinenti ležijo na velikanskih  ploščah. Njihovo premikanje vpliva na raven zemeljske površine. Na robovih plošč pod morjem so globoka morska brezna, ki so na nekaterih mestih več kot desettisoč metrov globoka.¹⁶ Prav mogoče je, da so se — morda kot posledica samega potopa — plošče premaknile, morsko dno se je poglobilo, odprla so se globoka brezna in voda, ki je preplavljala kopno, je lahko odtekla. *

Sledovi potopa?

33, 34. (a) Kateri dokazi za potop so znanstvenikom že na voljo? (b) Ali lahko upravičeno sklepamo, da so znanstveniki napačno razumeli dokaze?

³³ Toda, tudi če priznamo, da je do potopa moglo priti, se postavlja vprašanje, zakaj znanstveniki o njem niso mogli najti nobenih sledov? Morda pa so jih našli in jih le drugače razlagajo. Uradna znanost na primer uči, da so zemeljsko površino oblikovali mogočni ledeniki ledene dobe. Toda,  marsikaj, kar pripisujejo premikanju ledenikov, lahko povzroči tudi voda. Zelo verjetno so bili nekateri dokazi potopa napačno razumljeni kot dokaz ledenih dob.

³⁴ Do podobnih napak je že prišlo. O znanstvenikih, ki so razvili teorijo ledenih dob, beremo naslednje: ”V skladu s svojo uniformirano filozofijo so odkrili v vsakem razdobju geološke zgodovine ledeno dobo. Toda skrbno preučevanje njihovih dokazov je v zadnjih letih ovrglo številne ledene dobe. Formacije, nekoč identificirane kot ledeniške groblje, so bile sedaj prepoznane kot morska (jezerska) dna, zasuta z velikimi nanosi blata, podmorskimi udori in blatnimi rekami — poplavne vode, polne usedlin, ki so oceansko dno prevlekle z blatom, peskom in prodom.“¹⁸

35, 36. Kateri dokazi okamninskih zbirk in geologije so morda posledica potopa? Pojasni.

³⁵ Nadaljnji dokaz za potop bi lahko bile okamnine. Najdbe kažejo, da so nekoč veliki sabljastozobi tigri lovili po Evropi, konji, večji od današnjih, so se klatili po Severni Ameriki, mamuti pa so se hranili v Sibiriji. Toda, nato so po vsem svetu izumrle cele vrste sesalcev. Nenadoma je prišlo do klimatske spremembe. V Sibiriji je pomorilo na tisoče mamutov, ki so zmrznili v zelo kratkem  času. * Alfred Wallace, znan Darwinov sodobnik, je sklepal, da je moral to obsežno uničenje povzročiti nenavaden, ves svet obsegajoč dogodek.¹⁹ Mnogi menijo, da je to bil potop.

³⁶ V naslovnem članku časopisa Biblical Archaeologist je pisalo: ”Nikakor ne smemo pozabiti, da sodi pripoved o potopu med najbolj razširjene tradicije človeške kulture. . . . Ozadje najstarejših pripovedi, ki so jih našli na Bližnjem vzhodu, bi dejansko lahko bila povodenj neverjetnih razsežnosti, do katere je prišlo v deževnem obdobju . . . pred več tisoč leti.“²⁰ V tem deževnem razdobju je bila zemeljska površina mnogo vlažnejša, svetovna sladkovodna jezera pa so bila mnogo večja kot danes. Nekateri menijo, da je vlago povzročilo močno deževje skupaj s koncem ledene dobe. Drugi pa zopet mislijo, da je bila tako velika vlažnost zemeljske površine posledica potopa.

Človeštvo ga ni pozabilo

37, 38. Kako neki znanstvenik pojasni, da dokazi govorijo v prid potopu, in kako lahko vemo, da je potop res bil?

³⁷ John McCampbell, profesor geologije, je nekoč zapisal: ”Bistvene razlike med biblijskim  katastrofizmom [potopom] in razvojno uniformnostjo ne obstajajo pri dejanskih geoloških posameznostih, temveč pri njihovem razlaganju. Izbrana razlaga bo v veliki meri odvisna od predpostavk in domnev posameznega raziskovalca.“²¹

³⁸ Da je potop moral biti, dokazuje že dejstvo, da človeštvo ni pozabilo nanj. Po vsem svetu, v daljnih predelih Aljaske in otočjih Južnega morja obstajajo stare pripovedi o potopu. Naj gre za predkolumbovske ameriške civilizacije ali pa za avstralske praprebivalce, vsi poznajo zgodbe o potopu. Te pripovedi se sicer včasih razlikujejo v podrobnostih, toda skoraj vse govore o tem, da je bila zemlja poplavljena in se je le nekaj ljudi rešilo v plovilu, ki ga je izdelal človek. Tako zelo razširjeno poročilo lahko pojasnimo le s priznanjem, da je bil potop zgodovinsko dejstvo. *

39. Kateri nadaljnji dokaz za dejstvo, da je Biblija Božja beseda in ne človeška, smo tako spoznali?

³⁹ Biblija torej v glavnem soglaša s sodobno znanostjo. Kadar med njima pride do razhajanj, tedaj so dokazi znanstvenikov največkrat vprašljivi. Ko pa med seboj soglašata, tedaj je Biblija pogosto tako zelo točna, da moramo verjeti, da ji je lahko podatke dal le nadčloveški razum. Biblijsko ujemanje z dokazano znanostjo nudi še en dokaz, da je Biblija Božja beseda in ne človeška.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 105]

”Iz prahu“

V delu ”The World Book Encyclopedia“ piše: ”Vsi kemijski elementi, iz katerih so zgrajena živa bitja, so tudi v neživi naravi.“ Povedano drugače: osnovni kemični elementi živih organizmov — vključno s človekom — se nahajajo v zemlji. To soglaša z naslednjo biblijsko izjavo: ”Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega.“ (1. Mojzesova 2:7, AC).

[Okvir na strani 107]

’Po Božji podobi‘

Nekateri v želji, da bi dokazali zvezo med človekom in živalmi, kažejo na podobnosti v telesni zgradbi med človekom in nekaterimi živalskimi vrstami. Toda priznati morajo, da človek v duševnem pogledu zdaleč prekaša živali. Zakaj poseduje človek sposobnost načrtovanja in urejanja sveta, ki ga obdaja, sposobnost ljubiti, ima visoko inteligenco, vest, predstavo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Razvojni nauk tega ne more pojasniti. Toda Biblija lahko, saj pravi: ”In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril.“ (1. Mojzesova 1:27) Kar zadeva njegove duševne in moralne sposobnosti ter možnosti, je človek odsev svojega nebeškega očeta.

[Slika na strani 99]

Biblijski opis zemlje, ki v vesolju ’visi na ničemer‘, se sklada s tem, kar so videli vesoljci

[Slika na strani 102]

Biblija ne trdi niti, da zemlja kroži okoli sonca niti, da kroži sonce okoli zemlje

[Slika na straneh 112, 113]

Če bi bila celotna zemeljska površina povsem ravna, brez hribov in brezen, bi jo prekrivalo več kilometrov globoko morje

[Slika na strani 114]

Našli so mamute, ki so po smrti takoj zmrznili

[Slika na strani 115]

Louis Pasteur je dokazal, da lahko življenje nastane le iz že obstoječega življenja

[Slika/diagram na strani 109]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Biblija posreduje natančen opis kroženja vode