Splav

Definicija: Splav je izločitev zarodka ali plodu iz maternice, ko ta še ni zmožen živeti izven nje. Spontani splav ali nehotena izguba plodu je lahko posledica človekove nepopolnosti ali nesreče. Namerno povzročen splav samo zaradi želje ogniti se rojstvu nezaželenega otroka je zavestni odvzem človekovega življenja.

Kako naj bi Izvor človeškega življenja vplival na naš pogled na to zadevo?

Ap. dela 17:28: ”Zakaj v njem [Bogu] živimo in se gibljemo in smo.“

Ps. 36:9: ”Kajti pri tebi [Bogu Jehovu] je življenja vir.“

Rim. 14:12: ”Tako bo torej vsakdo izmed nas zase odgovor dajal Bogu.“

Ali je Jehovu otrokovo življenje dragoceno tudi v prvem obdobju njegovega razvoja po spočetju?

Ps. 139:13-16, EI: ”Ti [Jehova] si . . . me stkal v telesu moje matere . . . Moj zarodek so videle tvoje oči, in v tvoji knjigi so vsi [njegovi deli] zapisani.“

 Ali je Jehova kdaj izjavil, da bo poklical na odgovornost človeka, ki bi poškodoval še nerojenega otroka?

2. Mojz. 21:22, 23, EI: ”Če se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi [rodi, NW] svoje dete, sicer pa ni škode, naj se krivec kaznuje z denarno globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača, kakor določijo sodniki. Ako pa zaradi tega umre, daj življenje za življenje.“ (Nekateri prevodi prikažejo, da je bilo v tem izraelskem zakonu ključnega pomena to, kar se je zgodilo materi in ne zarodku. Vendar se prvotno hebrejsko besedilo v resnici nanaša tako na otrokovo kot na materino smrt.)

Kako resno je zavestno vzeti človeku življenje iz razloga, ki ga Bog ne odobrava?

1. Mojz. 9:6: ”Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.“

1. Jan. 3:15, EI: ”Noben ubijalec nima v sebi večnega življenja.“

2. Mojz. 20:13: ”Ne ubijaj.“

Ali zdravnikovo mnenje, da bi nosečnost utegnila ogroziti materino življenje opravičuje splav?

Zdravnik se lahko tudi moti. Ali bi bilo prav, če bi ubili človeka samo zato, ker bi ta utegnil biti nevaren komu drugemu? Če se je treba ob porodu odločiti med materinim in otrokovim življenjem, je to stvar vsakega posameznika. Sicer so pa zaradi napredka medicine v mnogih deželah takšne situacije v glavnem zelo redke.

Če kdo reče:

’O stvareh, ki zadevajo moje lastno telo, imam vendar pravico odločiti sam.‘

Odgovoriš lahko: ’Popolnoma vas razumem. Danes so naše pravice pogosto teptane; mnogim enostavno ni mar,  kar se dogaja drugim. Toda Biblija daje vodila, ki nas lahko zaščitijo. Če hočemo imeti od nje koristi, moramo sprejeti tudi odgovornosti.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Mnoge matere so zapustili očetje njihovih otrok. Toda v domovih, kjer tako mož kot žena živita po biblijskih merilih, bo mož resnično ljubil svojo ženo in otroke, jim ostal zvest ter skrbel zanje. (1. Tim. 5:8; Efež. 5:28-31)‘ (2) ’Če hočemo biti deležni te vrste ljubezni in spoštovanja, moramo tudi sami upoštevati biblijska navodila glede odnosa do članov družine. Kako pravi Biblija, da naj gledamo na otroke, ki smo jih rodili? (Ps. 127:3; primerjaj Izaija 49:15.)‘