Rojstni dan

Definicija: To je dan človekovega rojstva ali obletnica tega dne. Ponekod obletnico rojstnega dne, še posebno otrokovega, praznujejo z zabavo in obdarovanjem. Navada ni biblijska.

Ali prikaže Biblija proslavljanje rojstnega dne v ugodni luči? Biblija omenja samo dva primera takšnega slavja:

1. Mojz. 40:20-22: ”Zgodi se tretji dan, ki je bil dan Faraonovega rojstva, da je napravil pojedino . . . velikega točaja je postavil zopet v službo njegovo . . . Velikega peka pa je dal obesiti.“

Mat. 14:6-10: ”Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu; zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila. Ona pa,  poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika. . . . In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo.“

Vse, kar najdemo v Bibliji, je tam zaradi določenega razloga. (2. Tim. 3:16, 17) Jehovove priče so spoznale, da Božja beseda ne poroča z naklonjenostjo o slavljenju rojstnih dni. Zato se jih ogibajo.

Kako so prvi kristjani in Judje v biblijskih časih gledali na slavljenje rojstnega dne?

”Ideja o slavljenju rojstnega dne je bila na splošno tuja krščanski zamisli tistega obdobja.“ (Augustus Neander, The History of the Christian Religion and Church, During the Three First Centuries, New York 1848, [prevedel Henry John Rose], str. 190)

”Kasnejši Hebrejci so slavljenje rojstnega dne šteli med malikovanje, kar so lahko dobro potrdila njihova zapažanja takratnega časa.“ (The Imperial-Bible Dictionary, London 1874, Zv. I, urednik Patrick Fairbairn, str. 225)

Odkod izvirajo razširjene navade, ki spremljajo slavljenje rojstnega dne?

”Različni običaji ob praznovanju rojstnega dne imajo dolgo zgodovino. Izvirajo iz kraljestva magije in religije. Navade čestitanja, obdarovanja in slavljenja — dopolnjene s prižiganjem sveč — so v starih časih pomenile zaščito slavljenca rojstnega dne pred demoni in zagotovitev njegove varnosti v prihodnjem letu. . . . Vse do 4. stoletja so kristjani odklanjali slavljenje rojstnega dne kot pogansko navado.“ (Schwäbische Zeitung, dodatek k reviji Zeit und Welt, April 3/4, 1981, str. 4)

”Grki so verjeli, da ima vsakdo svojega zaščitnega duha ali demona, ki je bil prisoten pri njegovem rojstvu in ga varuje v življenju. Ta duh je bil v skrivnostnem odnosu s tistim bogom, na čigar rojstni dan je bil kdo rojen. Tudi Rimljani so menili tako. . . . Ta misel se je v človekovem verovanju ohranila in odseva v angelu varuhu, vilah  rojenicah in v patronih. . . . Sveče na tortah so prvi prižigali Grki. . . . Okrogle medene kolače v obliki meseca in prižgane tanke sveče so postavljali na oltarje [Artemidinega] templja. . . . Sveče za rojstni dan imajo po ljudskem verovanju posebno magično moč, ki uresničuje želje. . . . Prižiganje tankih svečk in žrtveni ognji so bili posebej skrivnostni, in sicer vse od takrat, ko je človek bogovom prvič postavil oltarje. Sveče za rojstni dan so tako v čast in priznanje otroku, ki slavi rojstni dan, in prinašajo srečo. . . . Čestitke za rojstni dan in želje za srečo so bistveni del tega praznika. . . . Ta ideja ima od vsega začetka svoje korenine v magiji. . . . Čestitke za rojstni dan imajo zato moč nad dobrim in zlim, ker je tega dne človek bliže duhovnemu svetu.“ (Ralph in Adelin Linton, The Lore of Birthdays, New York 1952, str. 8, 18-20)

Zdravo sestajanje družine in prijateljev ob drugih priložnostih, ko ljudje jedo, pijejo in se veselijo, ni sporno

Prop. 3:12, 13: ”Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem; pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.“

Glej tudi 1. Korinčanom 10:31.