Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Greh

Greh

Greh

Definicija: Po hebrejskem in grškem biblijskem besedilu pomeni dobesedno zgrešiti cilj. Bog sam postavi ta ”cilj“, ki ga je njegovim inteligentnim stvarjenjem potrebno doseči. Zgrešiti ta cilj je greh, kar je hkrati nepravičnost in nezakonitost. (Rim. 3:23; 1. Jan. 5:17; 3:4) Greh je vse, kar ni v skladu z Božjo osebnostjo, merili, potmi in voljo, vse to je pa sveto. Greh je lahko napačno vedenje, to, da ne delamo, kar bi morali, brezbožno govorjenje, nečiste misli in sebične želje oziroma motivi. Biblija dela razliko med podedovanim in hotenim grehom, med grehom, za katerega se človek pokesa in grehom iz navade.

Kako je bilo možno, da je Adam grešil, če je bil popoln?

O tem, da je bil Adam popoln, beri 1. Mojzesovo 1:27, 31 in 5. Mojzesovo 32:4. Kaj je mislil Bog s tem, ko je ustvaril zemeljska stvarjenja, tudi moškega in žensko, potem pa rekel, da je ’zelo dobro‘? Kdor je v svojih dejanjih popoln, bo zanj ’zelo dobro‘ pomenilo, da ustreza njegovim merilom popolnosti.

Ali pomeni popolnost to, da Adam in Eva ne bi mogla narediti napake? Izdelovalec pričakuje od robota, da bo naredil točno to, za kar je programiran. Toda popoln robot ne bi bil popoln človek. Bistvene lastnosti niso iste. Adam in Eva sta bila človeka in ne robota. Ljudem je Bog dal zmožnost izbire med pravilnim in nepravilnim, med poslušnostjo in neposlušnostjo, dal jim je možnost moralne odločitve. Ker je Bog torej tako oblikoval človeka, bi ta ne bil popoln, če bi ne bil zmožen takšnih odločitev (tudi nespametnih). (Primerjaj 5. Mojzesova 30:19, 20; Jozua 24:15.)

Ali bi morale vse Adamove in Evine odločitve biti pravilne, če sta bila ustvarjena popolna? To bi bilo isto, kot če bi rekli, da nista imela izbire. Toda Bog ju ni naredil tako, da bi bila njuna poslušnost samodejna. Bog jima je dopustil možnost izbirati, tako da bi mu mogla biti poslušna iz ljubezni. Če bi si v srcu privoščila sebičnost, bi postala neposlušna. Kaj je zate več vredno — da nekdo naredi nekaj zate zato, ker je to prisiljen narediti, ali zato ker to želi narediti? (Primerjaj 5. Mojzesovo 11:1; 1. Janezovo 5:3.)

Kako sta lahko tako popolna človeka postala tako sebična, da ju je to zapeljalo v greh? Čeprav sta bila ustvarjena popolna, bi njuni telesi ne delovali popolno, če ne bi imela primerne hrane. In če bi bil njun razum hranjen z napačnimi mislimi, bi to na isti način povzročilo moralno izrojenost, izgubo svetosti. Jakob 1:14, 15 pojasnjuje: ”Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.“ V Evinem primeru se je napačna želja začela razvijati takoj, ko je z zanimanjem prisluhnila Satanu, ki je za svojega govornika uporabil kačo. Adam je uvaževal prigovarjanje svoje žene in je z njo vred jedel prepovedani sad. Namesto, da bi odklonila napačne misli, sta oba gojila sebične želje. Posledica tega je bil greh. (1. Mojz. 3:1-6)

Ali je bil Adamov greh del ”Božjega načrta“?

Glej stran 27 pod naslovom ”Adam in Eva“ in tudi stran 379 pod naslovom ”Usoda“.

Ali obstoja greh tudi danes?

Ponazoritev: Ali bi bolnik, ki razbije termometer, s tem dokazal, da nima vročine? Ali bi tat ne bil več tat, če bi rekel, da ne verjame v to, kar je zapisano v kazenskem zakonu? Podobno pa tudi to, da večina ljudi ne verjame, da je treba živeti po biblijskih merilih, ne odstrani greha. (Glej 1. Janezovo 1:8.)

Nekateri se morda odločijo delati to, kar Božja beseda prepoveduje. Toda to ne dokazuje, da Biblija nima prav. Pismo Galačanom 6:7, 8 svari: ”Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel. Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo, a kdor seje v Duha, od Duha bo žel življenje večno.“ Epidemija nalezljivih spolnih bolezni, razpad družin in vse drugo je dokaz resničnosti tega, kar pravi Biblija. Bog je ustvaril človeka; on ve, kaj nam bo prineslo trajno srečo; to razkriva v Bibliji. Ali ni potem pametno, da ga poslušamo? (Za dokaz o obstoju Boga glej glavni naslov ”Bog“.)

Ali ni veliko tega, kar je v ljudski naravi, imenovano greh?

Ali je spolnost grešna? Ali sta Adam in Eva grešila, ker sta imela spolne odnose? Tega Biblija nikjer ne govori. V 1. Mojzesovi 1:28 piše, da je Bog sam rekel Adamu in Evi, naj se ’plodita in množita in naj napolnita zemljo‘. Tu je spolni odnos pač nujen. Psalm 127:3 pravi, da so ’otroci Jehovova posest‘, ”plačilo“. Upoštevati moramo, da je Eva prva jedla prepovedani sad in to takrat, ko je bila sama; šele pozneje je sad ponudila Adamu. (1. Mojz. 3:6) Očitno je bilo drevo, na katerem je rasel prepovedani sad, dobesedno. Biblija torej ne prepoveduje normalnih spolnih odnosov med možem in ženo, ampak navade, kot so: nečistovanje, prešuštvo, homoseksualnost in sodomijo. Slabi sadovi takšnih del pokažejo, da tisti, ki ve, kako smo narejeni, te stvari prepoveduje iz ljubeče skrbi za nas.

1. Mojz. 1:27: ”In ustvaril je Bog človeka [Adama] po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril.“ (Povsem normalno je, da je Adam potemtakem odseval Božje svete lastnosti in da se je hvaležno odzval Božjemu vodstvu. Če bi v tem ne uspel, bi zgrešil cilj, grešil. Glej Rimljanom 3:23 in 1. Petrovo 1:14-16.)

Efež. 2:1-3: ”Tudi vas [kristjane] je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih, v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine; med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v poželjivostih mesa svojega ter delali želje mesa in misli, in bili smo po naravi otroci jeze Božje, kakor tudi drugi.“ (Kot potomci grešnega Adama smo bili rojeni v grehu. Od rojstva je naše srce nagnjeno k slabemu. Če ne brzdamo teh slabih nagnjenj, se lahko sčasoma navadimo na takšen način življenja. Morda se nam to zdi celo povsem ”normalno“, ker drugi okoli nas delajo podobne stvari. Toda Biblija pojasnjuje, kaj je za Boga prav in kaj narobe, in to, kako je naredil človeka in kakšen je njegov namen z njim. Če poslušamo našega Stvarnika in ga iz ljubezni ubogamo, bo naše življenje bogatejše kot kdajkoli prej in pred nami bo večna prihodnost. Naš Stvarnik nas prisrčno vabi, da preizkusimo in vidimo, kako dobro je to. [Ps. 34:8])

Kako greh vpliva na človekov odnos do Boga?

1. Jan. 3:4, 8: ”Vsak, kdor dela greh, dela tudi protizakonje; in greh je protizakonje. Kdor dela greh, je iz hudiča.“ (Kako prepričljivo! Na tiste, ki hote izberejo pot greha in jim ta pride v navado, Bog gleda kot na zločince. Izbrali so pot, ki jo je prvi izbral Satan.)

Rim. 5:8, 10: ”Kristus [je] umrl za nas, ko smo bili še grešniki. . . . Bili [smo] spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki.“ (Upoštevaj, da so grešniki opisani kot Božji sovražniki. Kako modro je potem, da se oprimemo priprave, ki nam jo Bog ponuja, da se spravimo z njim.)

1. Tim. 1:13: ”Usmiljenje sem zadobil [pravi apostol Pavel], ker sem delal to iz nevednosti v neveri.“ (Toda ko mu je Gospod pokazal pravo pot, se je je takoj oprijel.)

2. Kor. 6:1, 2: ”A kakor sodelavci Božji vas tudi opominjamo, da bi ne bili zaman prejeli milosti Božje — govori namreč: ’Ob času prijetnem sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomogel‘. Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja.“ (Sedaj je čas, ko nam je na voljo priložnost za rešitev. Bog ne bo zmeraj izkazoval grešnemu človeštvu takšne nezaslužene dobrote. Zato je treba poskrbeti, da ne bi zgrešili njen namen.)

Kako je osvoboditev iz našega grešnega stanja sploh možna?

Glej glavni naslov ”Odkupnina“.