Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

MATAUPU 7

Po o Iai ea Sē Fouvale i Totonu o le Auaiga?

Po o Iai ea Sē Fouvale i Totonu o le Auaiga?

1, 2. (a) O le ā le tala faatusa na avatu e Iesu e faamatilatila ai le lē faamaoni o taʻitaʻi lotu Iutaia? (e) O le ā le manatu e faatatau i fanau talavou e mafai ona tatou aʻoaʻoina mai le tala faatusa a Iesu?

I LE toe o ni nai aso ona oo lea i lona maliu, na faatulai atu ai e Iesu i se vaega o taʻitaʻi lotu Iutaia se fesili faatupu manatu. Na ia fetalai: “Pe ni a fa outou? O le tasi tagata e toalua ona atalii; ua alu atu ia i le ulumatua, ua faapea atu, ʻSole, ina alu ia i le asō, seʻi e galue i laʻu tovine.’ Ona tali mai ai lea o ia, ʻLe alii e, ou te alu,’ a ua lē alu lava o ia. Ona alu atu ai lea o ia i le lona lua, ua faapea foi lana upu ia te ia. Ona tali mai ai lea o ia, ʻLe alii e, ou te musu,’ ae mulimuli ane ua salamō o ia, ua alu. O ai ea so laua na faia le loto o lona tamā?” Ona tali mai lea o taʻitaʻi Iutaia: “O le lona lua.”​—Mataio 21:28-31, NW.

2 Sa faamatilatila iinei e Iesu le lē faamaoni o taʻitaʻi Iutaia. Sa faapei i latou o le atalii ulumatua, i le folafola mai e faia le finagalo o le Atua ona lē tausia lea o a latou folafolaga. Ae toatele mātua o le a latou iloa o le tala faatusa a Iesu sa faavae aʻe i se malamalamaga lelei e faatatau i olaga faaleaiga. E pei ona faataʻitaʻia lelei mai e Iesu, e masani ona faigata ona iloa po o ā mea o loo mafaufau i ai talavou po o le muai iloa foi po o ā mea o le a latou faia. E ono faapogaia e se talavou le tele o faafitauli i le taimi o lona tuputupu aʻe, ae oo ina matua aʻe ma avea o se tagata matua, e faatuatuaina ma faaaloalogia. O se mea lenei ia manatua a o tatou talanoaina le faafitauli o le fouvale o talavou.

O AI E FAATATAU I AI SĒ FOUVALE?

3. Aisea e lē tatau ai i mātua ona la vave faavasegaina le la tamaitiiti o sē fouvale?

3 E iai ni taimi, atonu e te faalogo ai i ni fanau talavou o ē e matuā fouvale lava i o latou mātua. Atonu foi o e iloatino se aiga o loo iai se tagata talavou o lē foliga mai ua lē mafai ona puleaina. Ae peitai, e lē faigofie pea ona iloa pe e fouvale moni lava se tamaitiiti. E lē gata i lea, e mafai ona faigata ona malamalama i le pogai ua fouvale ai nisi fanau ae o isi​—atonu e mai lea lava auaiga​—e lē o faapena. Pe afai ua masalomia e mātua se tasi o le la fanau atonu o loo tuputupu aʻe e avea o sē e matuā fouvale lava, o le ā e tatau ona la faia? Ina ia taliina lenei fesili, e tatau ona tatou talanoa muamua e faatatau i le po o ai e faatatau i ai sē fouvale.

4-6. (a) O ai e faatatau i ai sē fouvale? (e) O le ā e tatau ona manatua e mātua pe a lē usiusitai i nisi taimi le la tama talavou?

4 Pe a faafaigofie, o sē fouvale o se tagata lea ua faia ma le loto i ai ma e faifai pea ona lē usiusitai pe tetee ma luʻia se pule maualuga. O le mea moni, o le ʻvalea o loo i le loto o se tamaitiiti.’ (Faataoto 22:15) O tamaiti uma lava la, e iai taimi e tetee ai i le pule faamātua ma isi pule. Ua faapitoa le moni o lenei mea i le taimi o le tuputupu aʻe i le tino ma faalogona lea e taʻua o le tupu aʻe e avea ma tagata matua. O se suiga i le olaga o so o se tagata o le a tupu aʻe ai mafatiaga, ma o le taimi o le tuputupu aʻe e avea ma tagata matua o se taimi o le tele o suiga. O lou atalii po o lou afafine talavou o loo pasia e ia le olaga o le avea ma tamaitiiti ma faasolo atu i le tulaga o se tagata matua. Ona o lenei mafuaaga, ua avea ai tausaga o le tuputupu aʻe e avea ma tagata matua, o se taimi faigata i nisi mātua ma fanau ina ia latou sologa lelei ai. E masani lava o se faanaunauga i mātua le taumafai e faifai lemū le faia o suiga, ae o talavou latou te mananao ina ia vave ona oo atu i suiga.

5 O le talavou o sē fouvale e tetee o ia i tapulaa ua faatāuaina e mātua. Ae ia manatua, o ni nai gaoioiga o le lē usiusitai e lē avea ai se tasi o sē fouvale. Ma pe a tuu mai i mataupu faaleagaga, o nisi tamaiti atonu i le taimi muamua e itiiti pe leai foi so latou naunau e faaalia i upu moni o le Tusi Paia, ae atonu e lē o latou o ni ē fouvale. O oe le matua, aua le vave ona e faavasegaina faapena lau tamaitiiti.

6 Po o tausaga ea o le tuputupu aʻe o talavou uma lava ua faailogaina i ni fouvalega i le pule faamātua? E leai, e matuā leai lava. O le mea moni, o faamaoniga ua aliali mai e faapea, e na o se vaega toaitiiti o talavou latou te faaalia se matuā fouvale a o tutupu aʻe. Ae faapefea se tamaitiiti o lē e fouvale pea lava pea ma le faauamaaa? O le ā atonu ua faatupuina ai lena fouvale?

MAFUAAGA O LE FOUVALE

7. E mafai faapefea e le siomaga faasatani ona taaʻina ai se tamaitiiti ina ia fouvale?

7 O se mafuaaga autū o le fouvale o le siomaga faasatani a le lalolagi o loo iai. “O le lalolagi uma o loo nofo toilalo i loo leaga.” (1 Ioane 5:19) O le lalolagi o loo pulea e Satani ua ia faatupuina aʻe se aganuu faalēmanuia, lea e tatau i Kerisiano ona tetee atu i ai. (Ioane 17:15) O se vaega tele o lena aganuu e sili ona amio lē faaaloalo, ua sili ona matautia, ma ua faatumulia i taaʻiga leaga e tele i aso nei nai lo aso ua teʻa. (2 Timoteo 3:1-5, 13) Pe a lē aʻoaʻoina, lapataia, ma puipuia e mātua a latou fanau, e faigofie lava i ē talavou ona faagaeetia ai i “le agaga lea o loo matuā galue nei i e ua faalogogata.” (Efeso 2:2) E fesootai atu i ai omiga mai aumea. Ua faapea mai le Tusi Paia: “O le uo a e valelea, e leaga ai lava ia.” (Faataoto 13:20) E faapena foi i lē e auaumea ma i latou o ē ua ulu i ai le agaga o lenei lalolagi e foliga mai o le a taaʻia atu ai i lena agaga. E manaomia e ē talavou se fesoasoani faifai pea pe afai o le a mafai ona latou malamalama, o le usiusitai i mataupu silisili faale-Atua o le faavae lea o le auala e sili ona lelei i le olaga.​—Isaia 48:17, 18.

8. O ā vala e ono taʻitaʻia atu ai se tamaitiiti e fouvale?

8 O le isi mafuaaga o le fouvale atonu o le tulaga o loo iai i totonu o le aiga. Mo se faaaoaoga, pe afai o se tasi o mātua o sē e pulea e le ava malosi, e faaaogā fualaau faasaina, pe sauā foi i le isi matua, e mafai ai la ona sese le vaaiga a le talavou e uiga i le olaga. E oo lava i aiga o iai sina toafilemu, e mafai lava ona mapuna aʻe ai le fouvale pe a lagona e se tamaitiiti e lē o naunau atu ona mātua ia te ia. Peitai ane, e lē o taimi uma lava e faapogaia ai le fouvale ona o taaʻiga mai isi. O nisi fanau latou te tetee atu i tapulaa tāua faamātua e ui lava o o latou mātua o ē e faatatauina mataupu silisili faale-Atua, ma o loo taumafai foi e puipuia i latou i le tele e mafai ai mai le lalolagi o loo siomia ai i latou. Aisea? Pe atonu ona o le isi aa o o tatou faafitauli​—o le lē lelei atoatoa faaletagata. Na faapea mai Paulo: “Faapei ona oo mai o le agasala i le lalolagi i le tagata e toatasi [o Atamu], o le oti foi ona o le agasala, ona oo mai ai lea o le oti i tagata uma lava, auā ua agasala uma lava.” (Roma 5:12) O Atamu o sē na fouvale ma le manatu faapito, ma na ia tuua ai i ana fanau uma se tulaga leaga. O nisi talavou ua filifili lava e fouvale mai, e pei foi ona faia e lo latou augatamā.

O ELI SA UIGA TUUFAU MA REOPOAMO SA UIGA SOONA FAASĀSĀ

9. O ā faiga matuā eseese i le tausia aʻe o le fanau e ono tupu aʻe ai se tamaitiiti e avea o sē fouvale?

9 O se isi mea e taʻitaʻia atu i le fouvale o talavou o se vaaiga lē paleni lea i le tausia aʻe o le tamaitiiti e mātua. (Kolose 3:21) O nisi mātua mafaufau mamafa ua latou soona faasāsā naʻuā ma matuā aoaia a latou fanau. O isi e tuufau, e leai ni taʻiala e saunia e puipuia ai a latou fanau o loo faasolo ina matutua aʻe ma e lē o iai ni tomai. E lē faigofie pea lava ona maua se paleni lelei i le va o nei faiga e lua e matuā eseese. Ma o le eseese o tamaiti o le eseese foi lena o o latou manaoga. Atonu e tele atu se vaavaaiga e tatau ona avatu i le tasi nai lo le isi. Peitai, e lua faaaoaoga o loo taʻua i le Tusi Paia o le a fesoasoani e faaalia ai lamatiaga o le soona faasāsā po o le tuufau foi.

10. Aisea na avea ai Eli o se matua lē lelei, e ui lava e foliga mai o ia o se ositaulaga sili sa faamaoni?

10 O le ositaulaga sili a Isaraelu anamua, o Eli, sa avea o ia ma tamā. E 40 tausaga na auauna ai, e mautinoa sa ia iloa lelei le Tulafono a le Atua. E foliga mai sa faatinoina ma le faamaoni e Eli ona tiute masani faaositaulaga ma atonu foi sa ia aʻoaʻo atu ma le maeʻaeʻa le Tulafono a le Atua i ona atalii, o Hofeni ma Fineaso. Peitai, sa faitamavalea Eli i ona atalii. Sa auauna Hofeni ma Fineaso o ni ositaulaga e faia taulaga, ae o i laʻua o ni “tagata ulavavale,” sa naunau mo na o le faamalieina o o la manaoga ma o la tuʻinanauga i amioga lē mamā. Ae, ina ua la faia ni gaoioiga matuā matagā i le lotoā paia, sa lei iai ia Eli le lototele e aveesea ai i laua mai o la tulaga faaositaulaga. Sa na o sina otegia atu lava na ia faia ia i laʻua. Ona o lona uiga tuufau, na sili ai ona faatāuaina e Eli ona atalii nai lo le Atua. O le iuga, na fouvale ona atalii i le tapuaiga mamā a Ieova, ma na malaia ai le aiga atoa o Eli.​—1 Samuelu 2:12-17, 22-25, 29; 3:13, 14; 4:11-22.

11. O le ā e mafai e mātua ona aʻoaʻoina mai le faaaoaoga sese a Eli?

11 Na matutua le fanau a Eli i le taimi na tutupu ai nei mea, ae ua toe faamamafa mai ai i lenei tala anamua le matautia o le lē avatuina o aoaiga. (Faatusatusa i le Faataoto 29:21.) O nisi mātua atonu latou te fenumiaia le alofa ma uiga tuufau, i le lē taulau ona faataatitia atu ma toe faamalosia tulafono manino, faifai pea, ma talafeagai. Ua latou lē avatuina aoaiga alofa, e tusa lava pe ua solia ai mataupu silisili faale-Atua. Ona o na uiga tuufau, e ono iu ai a latou fanau i le lē uaʻi atu i le pule faamātua po o so o se isi lava ituaiga o pule.​—Faatusatusa i le Failauga 8:11.

12. O le ā le mea sese na faia e Reopoamo i le faatinoina o le pule?

12 Ua faaaʻoaʻo mai e Reopoamo le isi faiga matuā uigaese o le faatinoina o le pule. Sa fai o ia ma tupu mulimuli o le malo tuufaatasi o Isaraelu, ae sa lē o ia o se tupu lelei. Sa maua e Reopoamo le tofi i le eleele lea sa lē faamalieina ai tagata ona o avega mamafa na faaee atu ia i latou e lona tamā, o Solomona. Pe na faaalia ea e Reopoamo se uiga malamalama? E leai. Ina ua talosaga atu se ʻau usufono ia te ia ina ia ave ese nisi o faatonuga mamafa, na ia lē utagia le fautuaga atamai mai ana ʻau faufautua matutua ae na ia poloaia le toe faamamafa atili o amo a tagata. O lona faamaualuga na faatupuina ai se fouvalega mai ituaiga e sefulu o le itu i mātū, ma vaeluaina ai le malo i vaega e lua.​—1 Tupu 12:1-21; 2 Nofoaiga a Tupu 10:19.

13. E mafai faapefea e mātua ona alofia le mea sese lea na faia e Reopoamo?

13 E mafai e mātua ona aʻoaʻoina ni lesona tāua mai le tala a le Tusi Paia e uiga ia Reopoamo. Latou te manaomia ona “sailiili . . . ia Ieova” i le tatalo ma ia iloiloina a latou auala o loo tausia aʻe ai le fanau e tusa o mataupu silisili o le Tusi Paia. (Salamo 105:4) Ua faapea mai le Failauga 7:7: “O le saua e faavalea ai lava le tagata poto.” O ni taʻiala e lelei ona fuafuaina e avatu ai i talavou se avanoa e tutupu aʻe ai a o puipuia i latou mai mea leaga. Ae e lē tatau ona ola aʻe le fanau i se tulaga e matuā saisaitia ma taofiofimamau, lea ua taofia ai i latou mai le atiina aʻe o ni uiga maufaatuatuaina ma le mautinoa. Pe a tauivi mātua e mauaina se paleni lelei i le va o le saʻolotoga e fai ai filifiliga ma tapulaa maumauai ua manino ona faataatitia, o le a tau lē oo ai la i le toatele o talavou se lagona e fouvale.

O LE FAAMALIEINA O MANAOGA AUTŪ E MAFAI ONA LĒ OO ATU AI I LE FOUVALE

14, 15. E tatau faapefea i mātua ona manatu i le tuputupu aʻe o le la tama?

14 E ui ina olioli mātua e vāai atu o loo tuputupu aʻe faaletino le la tama mai le tulaga o le pepe i le avea ma tagata matua, ae mafai ona faapopoleina i laʻua pe a amata e le la tama lea ua matua aʻe ona lē toe ola faalagolago atu ia i laʻua, ae ua amata ona fai lona ia lava olaga. A o faagasolo lenei vaitaimi o suiga, aua le faateʻia pe afai e iai ni taimi o le a faauamaaa ai pe lē lagolagosua mai la oulua tama. Ia manatua e tatau ona avea ma sini o mātua Kerisiano le tausia aʻe o se Kerisiano e taʻumatuaina, e mautu, ma e maufaatuatuaina.​—Faatusatusa i le 1 Korinito 13:11; Efeso 4:13, 14.

15 E tusa lava po o le ā le faigata, e manaomia e mātua ona taofia le masani o le tali tualima atu i so o se talosaga mai le la tama mo le fia faateleina o sona saʻolotoga. I se ala lelei ma aogā, e manaomia ai ona tuputupu aʻe se tamaitiiti e avea o se tagata e tutoatasi. O le mea moni, i o latou tausaga laiti, e amata ai ona tutupu aʻe nisi fanau talavou ma ni o latou manatu faatagata matua. Mo se faaaoaoga, ua faapea mai le Tusi Paia e uiga i le tupu talavou o Iosia: “Ina o taulealea pea o ia [i le pe tusa ma le 15 o ona tausaga], ua amata . . . ona [ia] saili i le Atua o Tavita.” O lenei talavou mataina sa manino mai o se tagata maufaatuatuaina.​—2 Nofoaiga a Tupu 34:1-3.

16. A o faateleina tiute tauave e tuuina atu i le fanau, o le ā e tatau ona latou iloaina?

16 Peitai ane, o le saʻolotoga e aumaia ai ma tiute tauave. O lea la, ia faataga le lua tama lena ua tuputupu aʻe ina ia tofo i āuga o nisi o ana faaiuga ma gaoioiga. O le mataupu silisili, “o le mea e luluina e le tagata, o le mea lava lea e seleseleina mai ai e ia,” e faatatau atu i talavou faapea foi i tagata matutua. (Kalatia 6:7) E lē mafai ona taofiofia pea e faavavau le fanau. Ae faapefea pe a manao lau tamaitiiti e fai se mea e matuā lē talafeagai lava? Pe afai o oe o se matua e manatu mamafa i aafiaga e tulai mai, ia e faapea atu, “Leai.” Ma, a o e faamatalaina atu mafuaaga, e lē tatau ona iai se mea e toe suia mai ai lau leai i le ioe. (Faatusatusa i le Mataio 5:37.) E ui i lea, taumafai e faapea atu “Leai” i se uiga mālū ma magafagafa, auā “o le tali filemu e liliueseina ai le ita.”​—Faataoto 15:1.

17. O ā nisi o manaoga o se talavou e tatau ona faamalieina e se matua?

17 E manaomia e talavou le saogalemu e maua mai aoaiga faifai pea e tusa lava pe lē o taimi uma latou te malilie ai i faasasaaga ma tulafono. O se mea e fiu ai pe a fesuisuiai soo tulafono, e fuafua i le lagona o se matua i lena taimi. E lē gata i lea, pe a maua e talavou faalaeiauga ma fesoasoani, e pei ona manaomia, i le foiaina o le lē mautonu, po o le matamuli, e foliga mai o le a latou tutupu aʻe o ni ē e sili atu ona mautu. E fiafia foi fanau talavou pe a maufaatuatuaina i latou e o latou mātua ona o mea na latou faia.​—Faatusatusa i le Isaia 35:3, 4; Luka 16:10; 19:17.

18. O ā nisi o mea moni e faalaeiauina ai e faatatau i talavou?

18 E mafai ona faamafanafanaina mātua i le iloa pe afai e iai le filemu, le mautu, ma le alofa i totonu o se auaiga, e masani lava ona ola malaulau aʻe le fanau. (Efeso 4:31, 32; Iakopo 3:17, 18) Ioe, e toatele fanau talavou ua siosiomia e oo lava i se siomaga leaga faaleaiga, e ola mai i ni aiga ua mātaulia i le pulea e le ava malosi, faiga sauā, po o nisi taaʻiga leaga, ae ua tutupu aʻe o ni tagata matutua amiolelei. O lea, pe afai e te saunia se aiga o le a maua ai e lau fanau talavou le lagona saogalemu ma iloa o le a latou maua le alofa, le māfana, ma le uaʻi atu​—ona tusa lava lea pe aumai faatasi lena lagolagosua ma ni faasasaaga ma aoaiga talafeagai e ogatusa ma mataupu silisili faale-Tusi Paia​—ae foliga mai o le a latou tutupu aʻe o ni tagata matutua o le a e mitamita ai.​—Faatusatusa i le Faataoto 27:11.

PE A TUTUPU FAAFITAULI I TAMAITI

19. A o tatau i mātua ona aʻoaʻoina le tama e tusa ma ona ala, ae o le ā le tiute tauave e paʻū atu i le tamaitiiti?

19 E mautinoa lava e tele se eseesega pe a lelei ona faatinoina le vaega a mātua. Ua faapea mai le Faataoto 22:6: “Aʻoaʻo ia i le tama e tusa ma lona ala; a oo ina toeaina lava o ia, e le teʻa ese ai.” Ae faapefea la tamaiti o loo iai ni o latou faafitauli matuia e ui lava ina lelei o latou mātua. Pe ono tupu ea lenei mea? Ioe. E tatau ona malamalama i upu o le faataoto pe a iloiloina isi fuaiupu o loo faamamafaina ai le tiute tauave a le tamaitiiti o le “faalogo” ma le usiusitai atu i mātua. (Faataoto 1:8) E tatau uma i le matua ma le tamaitiiti ona felagolagomai i le faatatauina o mataupu silisili faale-Tusi Paia pe a fia maua se aiga autasi. Pe afai e lē galulue faatasi mātua ma le fanau, o le a iai la faafitauli.

20. Pe a sese le fanau ona o le lē magafagafa, o le a faapefea ona tali atu i ai ma le atamai mātua?

20 E faapeī uiga o mātua e tatau ona iai pe a sese ma oo se talavou i ni faafitauli? Ua manaomia faapitoa lava la e le talavou se fesoasoani. Pe afai e manatua e mātua o lea o loo latou feutagai ma se talavou e lē o lava se tomai, ona faigofie lea mo i laʻua le teteeina o le faalogona o le soona māteletele. Na fautuaina e Paulo ē taʻumatuaina i le faapotopotoga: “Afai e maua se tagata i se tasi agasala, o outou o i la le Agaga, ia outou faafoi mai le ua faapeaina ma le loto o le agamalu.” (Kalatia 6:1) E mafai e mātua ona mulimuli atu i lea lava auala pe a feutagai ma se talavou o lē ua faia se sese ona o le lē magafagafa. A o faamatala manino atu pe aisea ua sese ai lana amio ma po o le ā le auala e mafai ona ia alofia ai le toe faia o le sese, e tatau i mātua ona faamanino atu e faapea o le mea e leaga, o le amioga sese ae e lē o le talavou.​—Faatusatusa i le Iuta 22, 23.

21. I le mulimuli atu i le faaaoaoga a le faapotopotoga Kerisiano, e tatau faapefea ona gaoioi mātua pe a faia e le la fanau se agasala matuia?

21 Ae faapefea pe a faateteleina le leaga o le lē taupulea o amioga a se talavou? I lena tulaga, e manaomia ai e le talavou se fesoasoani faapitoa ma se taʻitaʻiga poto. Pe a faia e se tagata o le faapotopotoga se agasala matuia, e faalaeiauina o ia ina ia salamō ma oo atu i le ʻau toeaina mo se fesoasoani. (Iakopo 5:14-16) Pe afai e salamō o ia, ona latou galulue faatasi lea ma le ʻau toeaina e toe faaleleia lona tulaga faaleagaga. O mātua e paʻū i ai le tiute tauave i totonu o le aiga mo le fesoasoani atu i le talavou ua sese, e ui lava atonu la te manaomia ona talanoaina le mataupu ma le ʻau toeaina. E mautinoa lava le lē tatau ona la taumafai e natia mai le ʻau toeaina so o se agasala matuia ua faia e se tasi o le la fanau.

22. I le faataʻitaʻi atu ia Ieova, o le ā le uiga o le a taumafai mātua e tausisia pe afai ua faia e le la tama se sese matuia?

22 O se faafitauli matuia e aafia ai le fanau a se tasi e matuā tofotofoina ai lava le onosai. I le lē sagatonu o faalogona, e ono lagona ai e mātua le matuā ita i le tamaitiiti lē usiusitai; peitai o lenei mea o le a na ona faatiga tele ai i le tamaitiiti. Ia teu i mafaufau o le lumanai o lenei talavou atonu e faalagolago i le auala ua tausia aʻe ai o ia i nei taimi faigata. Ia manatua foi, sa nofo sauni Ieova e faamagalo mai ona tagata ina ua ō ese i latou mai le faia o le mea saʻo​—pe afai latou te salamō. Ia faalogo atu i ana fetalaiga alofa: “O loo o faapea mai Ieova, O mai ia, ina tatou filifili ia, e ui lava ina pei o ofu mūmū a outou agasala, e sisina ia e pei o le kiona; e ui lava ina mūmū ia e pei o le ie ulaula, e avea e pei o fulufulu mamoe.” (Isaia 1:18) Maeu se faaaoaoga lelei mo mātua!

23. Pe a fetaiai ma se agasala matuia a se tasi o le la fanau, e tatau faapefea ona gaoioi mātua, ma o ā mea e tatau ona la alofia?

23 O lea, ia taumafai e faalaeiau i lē ua faatuiese ina ia suia lona ala. Ia sailia fautuaga aogā mai mātua ua iai le tomai ma toeaina o le faapotopotoga. (Faataoto 11:14) Taumafai e aua le faafuasei ona tautala atu pe faia ni mea o le a faafaigata ai mo le lua tama ona toe foi mai ia te oulua. Alofia le soona ita lē pulea ma le matuā inainā. (Kolose 3:8) Aua le vave ona lua faamaamulu. (1 Korinito 13:4, 7) E ui ina ʻinoʻino i le leaga, ae ia alofia le soona māteletele ma le soona inainā i le lua tama. Ae sili ai ona tāua, e tatau i mātua ona tauivi e faataatia se faaaoaoga lelei ma ia tausia malosi pea lo latou faatuatua i le Atua.

FAAFOEINA O SĒ UA MAUMAUAI E FOUVALE

24. O le ā le tulaga faanoanoa e tupu aʻe i nisi taimi i se aiga Kerisiano, ma e tatau faapefea i se matua ona tali atu i ai?

24 I nisi tulaga e oo ina manino mai le faia e se talavou o se filifiliga mautinoa e fouvale ma teena atoatoa tapulaa faa-Kerisiano. Ua tatau la ona suia le itu e taulai atu i ai, i le faatumauina po o le toe atiina aʻe o le olaga faaleaiga o isi o le fanau lea o loo tutumau pea. Ia faaeteete ina ia lē taotasi uma atu lo oulua malosi i lē o fouvale, ae lafoaia ai isi o le fanau. Nai lo le taumafai e nanā le faafitauli mai le isi vaega o le aiga, ia talanoa le mataupu ma i latou i le tele e talafeagai ai ma ia faia i se auala faalaeiau.​—Faatusatusa i le Faataoto 20:18.

25. (a) I le mulimuli atu i le faaaoaoga a le faapotopotoga Kerisiano, atonu e ao faapefea ona faafoeina e mātua pe a oo ina mautinoa le avea o se tasi o le la fanau ma sē fouvale maumauai? (e) O le ā e tatau i mātua ona teu i mafaufau pe a fouvale se tasi o le la fanau?

25 Na faapea mai le aposetolo o Ioane e faatatau i se tasi o lē ua avea o se fouvale lē taupulea i le faapotopotoga: “Aua tou te talia o ia i o outou fale, aua foi tou te ofo alofa ia te ia.” (2 Ioane 10) Atonu e manatu mātua e talafeagai ona faatino lena lava tulaga i se la tama pe afai ua iai i le matua faatulafonoina e tutoatasi ai ma ua matuā fouvale mai lava. E tusa lava po o le ā le faigata ma le mafatia o lena laasaga, ae i nisi taimi e manaomia ona faia ina ia puipuia le isi vaega o totoe o le aiga. E manaomia e lo outou auaiga le lua puipuiga ma le lua vaavaaiga faaauau pea. O lea, ia tausisia pea ni tapulaa tau amio, e manino ona faamalamalama atu, ae ia talafeagai. Ia fesootai atu i le isi vaega o le fanau. Ia naunau atu i a latou mea o loo faia i le aʻoga ma i le faapotopotoga. Ia faailoa atu foi ia i latou, e ui e te lua lē taliaina gaoioiga a le lua tama fouvale, ae lua te lē o ʻinoʻino ia te ia. Ia taʻusalaina le gaoioiga leaga nai lo le taʻusalaina o le lua tama. Ina ua aumaia e atalii e toalua o Iakopole sala i le aiga ona o a la gaoioiga sauā, na fetuuina e Iakopolo la lotoa, ae e lē o ona atalii.​—Kenese 34:1-31; 49:5-7.

26. O le ā e mafai e ni mātua faamaoni ona maua mai ai ni faamafanafanaga pe afai e fouvale se tasi o le la fanau?

26 Atonu lua te tuuaʻia oulua lava ona o le mea ua tupu i le lua aiga. Ae afai sa lua faia faatasi ma le tatalo mea uma lua te mafaia i le avea ma mātua, i le mulimuli atu i fautuaga a Ieova faapea ma mea uma na lua mafai ona faia, e leai la se pogai o le a lua faitioina ai ma le lē tatau oulua lava. Ia faamafanafanaina i le mea moni e faapea e leai se isi e mafai ona avea o se matua e lelei atoatoa, ae sa lua taumafai ma le faamaoni ina ia avea o ni mātua lelei. (Faatusatusa i le Galuega 20:26.) O le iai o se tasi e fouvale pea i le aiga e nutimomoia ai le loto, ae afai e tupu ia te oulua, ia lua mautinoa o loo malamalama le Atua ma o le a lē taitai ona ia tuulafoaia ana auauna faamaoni. (Salamo 27:10) O lea ia maumauai ina ia avea pea lo outou aiga o se malu faaleagaga e saogalemu, mo so o se isi o le fanau o loo tumau pea.

27. I le manatuaina o le faataoto i le uii faamāumauʻoa, o le ā e mafai ona faamoemoe atu i ai mātua o loo iai se la tamaitiiti o loo fouvale?

27 E lē gata i lea, e lē tatau lava ona mou atu lo oulua faamoemoe. O a oulua taumafaiga na muai fai i le toleniina talafeagai atonu e mulimuli ane pāʻia ai le loto o le lua tama o loo taʻitaʻiseseina ma toe sagatonu ai lona mafaufau. (Failauga 11:6) Ua oo i nisi aiga Kerisiano le mea foi lena ua tupu ia te oulua, ma o nisi ua latou vaaia le toe foi mai o a latou fanau sa faatuiese, e pei lava o le mea na oo i le tamā o loo taʻua i le faataoto a Iesu i le uii faamāumauʻoa. (Luka 15:11-32) E mafai foi ona tupu lena lava mea ia te oulua.