Go na content

Go na table of contents

KAPITEL TIN

Te wan memre foe na osofamiri siki

Te wan memre foe na osofamiri siki

1, 2. Fa Satan ben gebroiki rampoe nanga siki foe proeberi foe broko a soifri retifasi foe Job?

WI MOESOE kari a man Job seiker na mindri den wan di ben abi wan kolokoe osofamiri libi. Bijbel e kari en „a moro bigiwan foe ala sma foe Owstoesei”. A ben abi seibi manpikin nanga dri oemapikin, tin pikin ala nanga ala. A ben abi den goedoe toe foe sorgoe boen gi en osofamiri. Moro prenspari, a ben teki fesi na ini jeje afersi èn a ben broko en ede gi a posisi di den pikin foe en ben abi na fesi Jehovah. Ala den sani disi ben abi leki bakapisi taki a ben abi wan krosibei èn kolokoe osofamiri banti. — Job 1:1-5.

2 A situwâsi foe Job no ben pasa na ai foe Satan, a moro gran feanti foe Jehovah Gado. Satan, di e soekoe doronomo foe feni fasi foe broko a soifri retifasi foe den foetoeboi foe Gado, ben kon na tapoe Job di a ben pori a kolokoe osofamiri foe en. Ne a „ben naki Job nanga wan takroe soro, komoto na en ondrofoetoe te go na en ede”. Na so fasi Satan ben howpoe foe gebroiki rampoe nanga siki foe broko a soifri retifasi foe Job. — Job 2:6, 7.

3. San ben de den marki foe a siki foe Job?

3 Bijbel no e gi a fasi fa datra ben sa kari a siki foe Job. Ma a e taigi wi foe den marki foe a siki. En meti ben tapoe nanga woron, èn en skin ben meki soro èn ben pori gowe. A bro foe Job ben tingi, èn en skin ben tingi. A ben pina foe pen (Job 7:5; 19:17; 30:17, 30). Na ini hebi pen Job ben sidon na ini asisi èn a ben kraboe ensrefi nanga wan pisi foe wan broko patoe di meki foe tokotoko (Job 2:8). A ben de troetroe wan sari sani foe si!

4. Sortoe sani ibri osofamiri e ondrofeni wanwan leisi?

4 San joe ben sa doe te joe ben pina foe so wan serjoesoe siki? Na ini a ten disi, Satan no e naki den foetoeboi foe Gado nanga wan siki leki fa a ben naki Job. Ma tokoe, foe na onvolmaakti fasi foe libisma ede, a stress foe na aladei libi, èn a libi kontren di e go na baka èn pe wi e libi na ini, wi kan froewakti taki wanwan leisi den memre foe na osofamiri sa kon siki. Ala di wi ben sa kan doe sani na fesi foe dati no pasa, tokoe wi alamala opo gi siki, ala di no foeroe foe wi sa pina na a fasi fa Job ben pina. Te siki e kon na ini wi osofamiri, a kan de wan tjalensi troetroe. Meki wi go loekoe foe dati ede, fa bijbel e jepi wi foe kakafoetoe gi a feanti disi foe libisma, di ben de ala ten kaba. — Preikiman 9:11; 2 Timoteus 3:16.

FA JOE E DENKI FOE EN?

5. Fa memre foe wan osofamiri e handri moro foeroe na tapoe siki di de foe wan sjatoe pisi ten?

5 A de ala ten wan moeilek sani te wan broeja e kon na a fasi fa wi e libi ala dei, awansi san na a reide, èn disi de spesroetoe so te a broeja kon foe wan siki di e tan langa. Srefi wan siki di de foe wan sjatoe pisi ten, e meki taki sma moesoe tjari wan toe kenki kon, den moesoe skeki, èn moesoe tjari òfer. Den gosontoe memre foe na osofamiri moesoe tan tiri kande foe gi a sikiwan na okasi foe rostoe. Kande den no moesoe doe bepaalde sani. Tokoe na ini moro foeroe foe den osofamiri, srefi jongoe pikin e firi sari-ati gi wan siki brada noso sisa noso papa noso mama, ala di kande wanwan leisi trawan moesoe memre den foe poti prakseri na a sikiwan (Kolosesma 3:12). Ini a kefal foe wan siki di de foe wan sjatoe pisi ten, na osofamiri de moro foeroe klariklari foe doe san de fanowdoe. Boiti dati, ibri memre foe na osofamiri ben sa howpoe taki trawan ben sa hori en na prakseri na a srefi fasi te ensrefi ben kon siki. — Mateus 7:12.

6. San wi e si son tron te wan memre foe na osofamiri abi wan serjoesoe siki di e tan langa?

6 Ma fa a de te a de wan serjoesoe siki èn a broeja bigi srefisrefi èn a de foe wan langa pisi ten? Foe eksempre, fa a de te wan sma ini na osofamiri kon lan foe di a kisi wan boeroertoe, noso taki a siki foe Alzheimer no man meki a doe noti moro, noso taki a kon swaki foe wan tra siki. Noso fa a de te wan memre foe na osofamiri e pina foe wan siki na froestan sei, soleki schizofrenie? A fosi fasi fa moro foeroe sma sa handri na taki den sa sari — sari taki wan lobiwan e pina so foeroe. Ma baka te den firi sari, tra fasi foe handri kan de toe. Te a siki foe wan sma abi foeroe krakti na tapoe den memre foe na osofamiri èn a e meki a fri di den abi kon moro mendri, dan a kan taki den e atibron. Den kan aksi densrefi: „Foe san ede disi moesoe pasa nanga mi?”

7. Fa a wefi foe Job ben handri na tapoe a siki foe Job, èn san a ben frigiti, soleki fa a sori?

7 A gersi leki a srefi sani disi ben de na ini a prakseri foe a wefi foe Job. Memre taki a ben ondrofeni kaba taki den pikin foe en ben dede. Di den rampoe disi di e feni presi, e kon na krin a wan baka a trawan, dan seiker a ben firi broeja moro nanga moro. Te foe kaba, foe di a ben si taki a masra foe en di ben fajafaja èn ben abi krakti fosi, ben pina foe wan tegoe siki di e gi foeroe pen, dan a sori taki a frigiti a toemoesi prenspari penti di ben prenspari moro leki ala den rampoe — a matifasi di en nanga en masra ben abi nanga Gado. Bijbel e taki: „Te foe kaba [Job en] wefi ben taigi en, taki: ’Joe e hori fasti ete na joe soifri retifasi? Floekoe Gado èn dede!’” — Job 2:9.

8. Te wan memre foe na osofamiri siki serjoesoe, sortoe bijbel tekst sa jepi den tra memre foe na osofamiri foe tan abi wan joisti fasi foe si sani?

8 Foeroe sma e firi broeja, èn e atibron srefi, te a siki foe wan tra sma e kenki a libi foe den dorodoro. Tokoe wan kresten di e prakseri go-kon foe a situwâsi moesoe kon froestan te foe kaba, taki disi e gi en wan okasi foe sori na opregti lobi foe en. Troetroe lobi „abi langa pasensi èn boenfasi . . . [èn] a no e soekoe en eigi boen . . . A e froedrage ala sani, e bribi ala sani, e howpoe ala sani, e teki ala sani” (1 Korentesma 13:4-7). Foe dati ede, na presi foe meki den takroe firi disi basi wi, a de toemoesi prenspari taki wi e doe moeiti foe basi den firi. — Odo 3:21.

9. Sortoe djaranti kan jepi wan osofamiri na jejefasi èn na emotioneel sei, te wan memre siki serjoesoe?

9 San wi kan doe foe meki wan osofamiri tan boen na jejefasi èn na emotioneel sei, te wan foe den memre siki serjoesoe? A no de foe taki, dati ibri sortoe siki abi en eigi aparti fasi foe sorgoe en èn foe handri nanga en, èn a no ben sa de joisti foe rikomanderi na ini a poeblikâsi disi, sortoe sani wi moesoe doe na datra sei. Ma tokoe, na jejefasi, Jehovah „e opo ala den sma di boigi te na gron” (Psalm 145:14). Kownoe David ben skrifi: „Kolokoe ibriwan sma di e hori a moro mendriwan na prakseri; ini a dei foe rampoe, Jehovah sa froeloesoe en. Jehovah srefi sa kibri en èn hori en na libi. . . . Jehovah srefi sa horibaka gi en na tapoe wan kanape foe siki” (Psalm 41:1-3). Jehovah e hori den foetoeboi foe en na libi na jejefasi, srefi efoe den e kisi tesi na emotioneel sei moro leki san den man tjari (2 Korentesma 4:7). Foeroe memre foe osofamiri di ben tanapoe na fesi serjoesoe siki na ini na osofamiri foe den, taki den srefi wortoe leki di foe a psalm singiman: „Mi abi kwinsi srefisrefi. O Jehovah, hori mi na libi akroederi joe wortoe.” — Psalm 119:107.

WAN JEJE DI E DRESI

10, 11. (a) San de toemoesi prenspari efoe wan osofamiri wani kakafoetoe boen gi siki? (b) Fa wan oema ben kakafoetoe gi a siki foe en masra?

10 „A jeje foe wan man kan froedrage a siki foe en”, na so wan odo na ini bijbel e taki, „ma soema kan tjari wan jeje di brokosaka?” (Odo 18:14) Wan ondrofeni di no switi srefisrefi èn di hati, kan pina a jeje foe wan osofamiri èn so srefi „a jeje foe wan man”. Ma „wan korostoe ati na a libi foe wan skin” (Odo 14:30). Efoe wan osofamiri man kakafoetoe boen gi serjoesoe siki noso efoe den no man dati, e anga foe wan bigi pisi foe a fasi fa den memre foe na osofamiri e denki, noso foe a jeje foe den. — Teki gersi Odo 17:22.

11 Wan kresten oema ben moesoe tan si fa en masra ben kisi wan boeroertoe, siksi jari nomo na baka di den trow. „A ben de kefalek moeilek gi mi masra foe taki, èn pikinmoro mi no ben man srefisrefi foe abi wan takimakandra nanga en”, na so a e memre. „A moeiti di mi ben moesoe doe foe proeberi foe froestan san a ben taki nanga foeroe moeiti, ben bigi srefisrefi.” Prakseri toe foe a hebi pen nanga a broeja di a masra ben moesoe ondrofeni. San a trowpaar ben doe? Ala di den ben libi farawe foe a kresten gemeente, tokoe a sisa ben doe moeiti foe tan tranga na jejefasi foe di a ben tan waka skinskin nanga den moro njoen bodoi foe na organisâsi, èn so srefi nanga a njanjan na jejefasi di e kon doronomo na ini den Waktitoren nanga Ontwaakt! tijdschrift. Disi ben gi en a krakti na jejefasi foe sorgoe gi en lobi masra, te leki a masra dede fo jari na baka.

12. Sortoe jepi a siki sma kan gi son tron, soleki fa a de foe si na ini a kefal foe Job ?

12 Ini a kefal foe Job, a ben de en, a wan di ben siki, di ben tan tranga. „Wi sa teki soso den boen sani foe a troe Gado èn no teki den ogri sani toe?”, a ben aksi en wefi (Job 2:10). A no de foe froewondroe taki a disipel Jakobus ben taki foe Job baka ten, taki a de wan toemoesi moi eksempre foe pasensi èn foe a dwengi di wan sma man dwengi ensrefi! Na ini Jakobus 5:11 wi e leisi: „Joe jere foe a hori di Job ben horidoro èn joe si a bakapisi di Jehovah ben tjari, taki Jehovah safoe srefisrefi na ini firi foe lobi èn a abi sari-atifasi.” Na so a de toe na ini a ten disi, taki na ini foeroe kefal a deki-ati di a siki memre foe na osofamiri e sori, jepi den tra memre foe na osofamiri foe tan hori wan positief fasi foe si sani.

13. Sortoe sani wan osofamiri di abi foe doe nanga wan serjoesoe siki, no moesoe teki gersi?

13 Moro foeroe foe den wan di ben abi foe doe nanga siki na ini na osofamiri, e agri taki na ini a bigin a no de wan freimde sani te den memre foe na osofamiri abi en moeilek te den abi foe doe nanga a troetroe situwâsi. Den e taki toe, taki a fasi fa wan sma e si a situwâsi, de toemoesi prenspari. A kan de moeilek na ini a bigin foe tjari kenki kon èn foe fiti den sani di a ben gwenti foe doe ala dei na ini na osofamiri. Ma efoe wan sma e doe moeiti troetroe, a kan fiti ensrefi na wan njoen situwâsi. Foe doe dati, a de prenspari foe no teki den omstandigheid foe wi gersi di foe den wan di no abi siki na ini na osofamiri, foe di wi e denki taki a libi foe den de moro makriki èn dati ’a no eerlijk srefisrefi!’ Te joe loekoe en boen, dan no wan sma sabi troetroe sortoe hebi tra sma moesoe tjari. Ala kresten e feni trowstoe na ini den wortoe foe Jesus: „Kon na mi, oen alamala di e wroko tranga èn di abi hebi lai, èn mi sa gi oenoe kowroe-ati.” — Mateus 11:28.

POTI PRENSPARI SANI NA TAPOE A FOSI PRESI

14. Fa den prenspari sani kan poti na tapoe a joisti presi?

14 Te wan osofamiri e tanapoe na fesi serjoesoe siki, a ben sa boen gi den efoe den e hori den wortoe na prakseri di Gado ben meki sma skrifi: „Pe foeroe raiman de, wan sani e kon klari” (Odo 15:22). Den memre foe na osofamiri ben kan kon makandra èn taki makandra foe a situwâsi di a siki tjari kon? A ben sa fiti srefisrefi foe doe dati na ondro begi èn foe soekoe tiri na ini a Wortoe foe Gado (Psalm 25:4). Na tapoe sortoe sani den moesoe poti prakseri na ini so wan takimakandra? We, bosroiti moesoe teki na ini datra afersi, moni afersi, èn afersi di abi foe doe nanga na osofamiri. Soema na a sma di sa gi a moro prenspari sorgoe? Fa na osofamiri kan wroko makandra foe horibaka gi a sorgoe dati? Fa den sani di seti sa abi krakti na tapoe ibri memre foe na osofamiri? Fa den sa sorgoe gi den sani di a sma di e gi a moro prenspari sorgoe abi fanowdoe na jejefasi nanga tra sani?

15. Sortoe jepi Jehovah e gi na den osofamiri di e ondrofeni serjoesoe siki?

15 Te wi e begi serjoesoe foe kisi a tiri foe Jehovah, e prakseri dipi foe en Wortoe, èn nanga deki-ati e waka a pasi di bijbel e sori, dan nofo tron dati e tjari blesi kon di wi no ben froewakti srefisrefi. Kande a no ala ten a de so, taki a siki foe wan memre foe na osofamiri e saka. Ma te wi e bow tapoe Jehovah, dan ala ten dati e tjari a moro boen bakapisi kon na ini ibri situwâsi (Psalm 55:22). A psalm singiman ben skrifi: „Joe eigi lobi boen-atifasi, O Jehovah, ben tan asisteri mi. Te den ongorostoe prakseri foe mi ben kon de foeroe na inisei foe mi, dan a ben de den trowstoe foe joe di ben bigin boboi mi sili.” — Psalm 94:18, 19; loekoe so srefi Psalm 63:6-8.

JEPI DEN PIKIN

Te na osofamiri e wroko makandra, dan den kan handri nanga problema

16, 17. Sortoe penti moesoe tjari kon na krin te wi e taki nanga jongoe pikin foe a siki foe wan brada noso sisa foe den?

16 Serjoesoe siki kan tjari problema kon gi den pikin na ini na osofamiri. A de prenspari taki den papa nanga mama e jepi den pikin foe froestan den fanowdoe di opo kon èn san den pikin kan doe foe jepi. Efoe a sma di siki na wan pikin-nengre, dan den tra pikin moesoe kisi jepi foe froestan, taki te a siki pikin e kisi moro prakseri èn sorgoe, dan dati no wani taki dati den lobi den tra pikin moro mendri. Na presi foe gi pasi meki atibron noso strei opo ede kon, den papa nanga mama kan jepi den tra pikin foe meki wan moro krosibei banti nanga makandra èn foe abi opregti lobi ala di den e wroko makandra foe man handri a situwâsi di a siki tjari kon.

17 A de moro foeroe so, taki jongoe pikin sa handri moro esi te den papa nanga mama e doe wan sani na tapoe den firi foe den, na presi foe gi den wan langa noso moeilek froeklari foe a siki. So boen, den ben kan gi den wan prakseri san a siki memre foe na osofamiri abi foe tjari. Efoe den gosontoe pikin e si fa a siki e tapoe a sikiwan foe doe foeroe sani di densrefi e si leki gewoon sani, dan kande den sa abi moro „brada firi foe lobi” èn den sa abi „safoe sari-atifasi”. — 1 Petrus 3:8.

18. Fa den moro owroe pikin kan kisi jepi foe froestan san na den problema di a siki tjari kon, èn fa disi ben sa kan abi winimarki gi den?

18 Den moro owroe pikin moesoe kisi jepi foe froestan taki wan moeilek situwâsi de èn taki ibriwan na ini na osofamiri moesoe tjari òfer. Foe di moni moesoe pai gi datra èn gi dresi, meki kande den papa nanga mama no man sorgoe gi den tra pikin soleki fa den ben sa wani. Den pikin sa atibron èn e firi taki den e hori sani na baka gi den? Noso den sa froestan a situwâsi èn sa de klariklari foe tjari den òfer di de fanowdoe? Foeroe e anga foe a fasi fa den e taki nanga makandra foe na afersi èn foe a jeje di kon de na ini na osofamiri. Foe troe, na ini foeroe osofamiri a siki foe wan memre foe na osofamiri jepi foe leri den pikin foe waka na baka a rai foe Paulus: „No doe noti foe di oenoe lobi foe meki trobi noso prakseri oensrefi nomo, ma nanga sakafasi foe jeje, foe di oenoe e si den tra sma moro hei leki oensrefi, e hori ai, no soso foe persoonlijk belangstelling ede na tapoe oen eigi afersi, ma so srefi foe persoonlijk belangstelling ede na tapoe di foe tra sma.” — Filipisma 2:3, 4.

FA FOE SI A JEPI DI DATRA E GI

19, 20. (a) Sortoe frantiwortoe den edeman foe den osofamiri e tjari te wan memre foe na osofamiri siki? (b) Ala di bijbel a no wan leriboekoe foe datra, na sortoe fasi bijbel e gi tiri foe man handri nanga siki?

19 Kresten di e libi na wan balansi fasi no e weigri foe kisi jepi foe datra, so langa disi no de kontrari a wet foe Gado. Te wan memre foe na osofamiri foe den e kon siki, dan den de fajafaja foe soekoe jepi foe froelekti a pina foe a sma di siki. Ma tokoe difrenti idea foe dresi de, di de kontrari makandra, èn di wi moesoe go prakseri foe den. Boiti dati, na ini den jari no so langa pasa, njoen siki opo kon wantronso, èn gi foeroe foe den siki disi wán fasi foe dresi no de. A moeilek srefi foe kon sabi soifri san na a siki. San wan kresten moesoe doe dan?

20 Ala di wan bijbel skrifiman ben de wan datra èn na apostel Paulus ben gi en mati Timoteus datra rai, tokoe den Boekoe foe bijbel na wan tiri foe boen gwenti nanga wet èn foe jeje afersi, a no de wan leriboekoe foe datra (Kolosesma 4:14; 1 Timoteus 5:23). Foe dati ede, na ini afersi di abi foe doe nanga jepi foe datra, edeman foe kresten osofamiri moesoe teki den eigi bosroiti di de ini balansi. Kande den e feni taki den moesoe kon sabi fa moro leki wán datra e prakseri. (Teki gersi Odo 18:17.) Foe troe, den wani a moro boen jepi di de foe feni gi a siki memre foe na osofamiri foe den, èn moro foeroe foe den e soekoe a jepi disi na osodatra. Son wan foe den e feni tra fasi foe dresi moro boen èn di no de sani di datra e doe. Disi na so srefi wan persoonlijk bosroiti. Ma tokoe, te kresten e handri nanga problema di abi foe doe nanga a gosontoe foe den, den no e tapoe foe meki ’Gado wortoe de wan lampoe na den foetoe èn wan leti na tapoe den pasi’ (Psalm 119:105). Den e tan waka na baka den tiri di gi na ini bijbel (Jesaja 55:8, 9). So boen, den e wai pasi gi teknik di sma e gebroiki foe ondrosoekoe siki èn di abi pikinso foe doe nanga afkodrei, èn den no e gebroiki fasi foe dresi di e pasa den gronprakseri foe bijbel. — Psalm 36:9; Tori foe den Apostel 15:28, 29; Openbaring 21:8.

21, 22. Fa wan Asia oema ben prakseri go-kon foe wan bijbel gronprakseri, èn fa a bosroiti di a ben teki, ben sori foe de boen na ini en situwâsi?

21 Loekoe a kefal foe wan jongoe Asia oema. Wan sjatoe pisi ten baka di a bigin leri foe bijbel foe di a e studeri nanga wan foe den Kotoigi foe Jehovah, a ben kisi wan beibi oemapikin toemoesi froekoe, di ben wegi 1470 gran nomo. Na oema ben brokosaka di wan datra ben taigi en taki a beibi ben sa slow srefisrefi èn taki noiti a ben sa man waka. A ben gi en a rai foe poti a beibi na ini wan lawman oso. En masra no ben sabi seiker san a ben moesoe doe. Na soema a ben kan go?

22 A e taki: „Mi e memre taki mi ben leri foe bijbel taki ’manpikin na wan erfenis foe Jehovah; a froktoe foe a bere na wan pai’” (Psalm 127:3). A ben teki a bosroiti foe teki na „erfenis” disi go na oso èn foe sorgoe gi en. A ben de moeilek na ini a bigin, ma nanga a jepi foe kresten mati na ini a gemeente foe Jehovah Kotoigi, na oema ben man foe sorgoe gi a pikin nanga den spesroetoe sani di ben de fanowdoe. Twarfoe jari na baka, a pikin ben e go na den konmakandra na a Kownoekondre zaal èn a ben e njan boen foe a demakandra nanga den jongoewan drape. A mama e taki: „Mi de tangi srefisrefi taki den bijbel gronprakseri ben boeweigi mi foe doe san boen. Bijbel ben jepi mi foe tan abi wan krin konsensi na fesi Jehovah Gado èn foe no abi a sari di ben sa pina mi, mi heri libi langa.”

23. Sortoe trowstoe bijbel e gi den sikisma èn den wan di e sorgoe gi den?

23 Siki no sa de foe ala ten nanga wi. A profeiti Jesaja ben sori go na fesi na a ten te „no wan sma di e libi drape sa taki: ’Mi siki’” (Jesaja 33:24). A pramisi dati sa kon troe na ini a njoen grontapoe di e kon esi-esi moro krosibei. Ma te leki a ten dati, wi abi foe libi nanga siki èn nanga dede. Kolokoe taki a Wortoe foe Gado e gi wi tiri nanga jepi. Den fondamenti wet foe a fasi fa wi moesoe tjari wisrefi, di bijbel e gi, de foe ala ten, èn den hei srefisrefi moro leki den prakseri foe onvolmaakti sma, di e kenki ala ten. Foe dati ede, wan koni sma e agri nanga a psalm singiman di ben skrifi: „A wet foe Jehovah de volmaakti, a e kowroe a sili. A froemane foe Jehovah de foe froetrow, a e meki den wan di no abi ondrofeni kon koni. . . . Den kroetoe bosroiti foe Jehovah troe; makandra den ben sori foe de regtfardiki. . . . Wan bigi pai de te wi e hori den.” — Psalm 19:7, 9, 11.