1., 2. Kaj naj bi se vprašali, kadar naš zakon zaide v stresno situacijo?

LETA 1988 je bila Italijanka, po imenu Lucia, zelo depresivna. * Poročena je bila komaj deset let, ko ji je zakon že uhajal po zlu. Ničkolikokrat se je z možem poskušala spraviti, pa nikakor ni šlo. Zato se je zaradi nezdružljivosti ločila od njega in vsa teža vzreje dveh hčera je zdaj padla nanjo. Ko se Lucia sedaj ozira na tisti čas, se spominja: »Bila sem prepričana, da najinega zakona ne more nič več rešiti.«

² Če imate v zakonu tudi sami probleme, nemara prav dobro razumete Lucio. Morda tudi vaš zakon pestijo težave in se morebiti tudi vi sprašujete, ali se ga sploh še da rešiti. Če je tako, bi bilo dobro, da pretehtate tole vprašanje: Ali sem upošteval vse koristne nasvete, ki jih Bog daje v Bibliji, da bi nam z njimi pomagal do uspeha v zakonu? (Psalm 119:105)

3. Kako se po poročilih počuti mnogo razvezanih in njihovih družin, čeravno je razveza postala tako priljubljena?

³ Kadar med možem in ženo vlada do kraja napeto ozračje, je morda res navidez najlažja pot, ki bi jo lahko ubrala, to, da gresta narazen. Zato je v mnogih državah opaziti pretresljiv porast razdrtih družin. Toda iz nedavnih raziskav je mogoče tudi videti, da je velikemu odstotku razvezanih žal, da so zakon razdrli. Precej se jih zaradi tega otepa z  večjimi telesnimi in duševnimi zdravstvenimi težavami kakor zakonci, ki ostanejo skupaj. In otroci so zaradi razveze nemalokrat še leta zmedeni in nesrečni. Trpijo pa tudi starši in prijatelji razdrte družine. In kako na to gleda Bog, Ustanovitelj zakonske zveze?

4. Kako naj bi se lotevali problemov v zakonu?

⁴ Že v prejšnjih poglavjih smo spoznali, da je Božji namen bil, naj bi bil zakon zveza za vse življenje. (1. Mojzesova 2:24) Zakaj se potem toliko zakonov razdre? Navadno se to ne zgodi kar čez noč. Pred tem se pojavljajo opozorilna znamenja. Mali zakonski problemi morda rastejo in rastejo, dokler niso nazadnje tolikšni, da se zdijo nepremagljivi. Če pa bi se zakonci teh problemov lotili nemudoma in si pri tem pomagali še z Biblijo, bi razdor zakona velikokrat lahko preprečili.

5. Katerega realnega položaja naj bi se zavedali vsi zakonci?

⁵ Vir problemov utegnejo tu in tam biti nerealna pričakovanja enega ali obeh zakoncev. Iz ljubezenskih romanov, poljudnih revij, televizijskih programov in filmov si lahko človek ustvari upe in sanje, ki se zelo razlikujejo od resničnega življenja. In ko se te sanje potem ne uresničijo, se počuti ogoljufanega, nezadovoljnega, že kar zagrenjenega. Kako pa sta lahko dva nepopolna človeka v zakonu vendarle srečna? Za uspešno zvezo je vsekakor treba truda.

6. a) Kakšen uravnovešen pogled na zakon najdemo v Bibliji? b) Kateri so nekateri razlogi za mnenjske razlike v zakonu?

⁶ Biblija je praktična. Pritrjuje, da so v zakonu radosti, hkrati pa svari, da imajo poročeni tudi »telesne nadloge«. (1. Korinčanom 7:28) Omenili smo že, da sta oba partnerja nepopolna in zato nagnjena k temu, da grešita. Poleg tega se razlikujeta po umskem in čustvenem ustroju, pa še odraščala sta v različnih okoljih. Tu in tam sta tudi različnih mnenj glede denarja, otrok in priženjenih oziroma primoženih sorodnikov. Vir navzkrižij pa je lahko tudi to, koliko časa si uspeta pritrgati za skupne dejavnosti, pa tudi težave v spolnosti. * Za to, da z vsemi temi težavami opravite, vsekakor potrebujete nekaj časa; toda pogum! Večini poročenih parov uspe takšnim problemom priti do kraja in se dokopati do obojestransko sprejemljivih rešitev.

7., 8. Kako lahko zakonca po svetopisemsko opravita z ranjenimi čustvi in nesporazumi, do katerih morda pride med njima?

⁷ Marsikdo težko ostane miren, kadar se pogovarja o ranjenih čustvih, nesporazumih ali osebnih napakah.  Tako se morda zakonec, namesto da bi lepo naravnost rekel: »Zdi se mi, da me ne razumeš«, vda čustvom in s tem problem le še napihne. Sozakoncu zabrusi: »Samo zase ti je mar!« ali pa: »Ne ljubiš me.« Drugi zakonec pa je potem morda raje tiho, ker se pač noče prepirati.

⁸ Boljše pa se je ravnati po tem, kar nam svetuje Biblija: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26) Srečno poročeni par so ob šestdesetletnici poroke vprašali, v čem je skrivnost njunega srečnega zakona. Mož je odvrnil: »Naučila sva se, da nikoli ne greva spat, ne da bi prej poravnala vse spore, pa naj so bili še tako neznatni.«

9. a) Kaj je po Svetem pismu bistven del komunikacije? b) Kaj je zakoncema velikokrat treba narediti, četudi to od njiju terja pogum in ponižnost?

⁹ Kadar se mož in žena v čem ne strinjata, je vsakemu od njiju treba biti »hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo«. (Jakob 1:19) Potem ko zakonca drug drugemu pazljivo prisluhneta, morda oba uvidita, da se morata drug drugemu opravičiti. (Jakob 5:16) Da bi si lahko iskreno rekla: »Oprosti, če sem te prizadel(a)«, jima je vsekakor treba ponižnosti in poguma. Toda če zakonski par spore vendarle rešuje tako, ima to daljnosežne koristi. S tem namreč ne rešujeta le problemov, temveč hkrati razvijata med sabo tudi toplino in zaupnost. Ob teh lastnostih pa jima je družba drug drugega v veliko večje zadovoljstvo.

10. Kateri zaščitni ukrep, ki ga je Pavel priporočal korintskim kristjanom, bi utegnil priti v poštev tudi za današnjega kristjana?

¹⁰ Apostol Pavel je, ko je pisal Korinčanom, priporočal zakon ‚zaradi razširjenosti nečistovanja‘. (1. Korinčanom  7:2, NW) Današnji svet ni nič boljši od antičnega Korinta, kvečjemu je hujši. Nenravne teme, o katerih se svetni ljudje tako odprto pogovarjajo, nespodobno oblačenje in poltene zgodbe, o katerih pišejo revije in knjige ali pa jih prikazujeta televizija in kino – vse to se naklada drugo na drugo in buri postavno nedovoljene želje po spolnosti. Apostol Pavel je zato Korinčanom, ki so živeli v podobnem okolju, rekel: »Bolje [je] stopiti v zakon nego pa goreti.« (1. Korinčanom 7:9)

11., 12. a) Kaj mož in žena dolgujeta drug drugemu in kakšno stališče bi morala ob tem odsevati? b) Kako naj bi ravnala, če morata izpolnjevanje zakonske dolžnosti začasno odložiti?

¹¹ Zategadelj poročenim kristjanom velja tale zapoved v Bibliji: »Ženi mož izpolnjuj dolžnost, takisto tudi žena možu.« (1. Korinčanom 7:3) Če ste opazili, je tu poudarek na dajanju, ne na zahtevanju. Telesne intimnosti so zakoncema v resnično zadovoljstvo le, če gre pri tem obema za dobro drugega. V Bibliji je denimo možem zapovedano, naj s svojimi ženami ravnajo »po spoznanju«. (1. Petrov 3:7) Še zlasti to velja pri medsebojnem izpolnjevanju zakonske dolžnosti. Žena v tem področju zakonskega življenja ravno ne uživa, če mož ni z njo nežen.

¹²  So pa tudi obdobja, ko si zakonca zakonsko dolžnost morda odtegneta. Pri ženi morda do tega pride določene dneve v mesecu ali kadar je zelo utrujena. (Primerjaj 3. Mojzesova 18:19, EI.) Pri možu je to mogoče takrat, kadar se ubada z zapletenejšim problemom v službi in je čustveno izčrpan. Takšno začasno odložitev izpolnjevanja zakonske dolžnosti lahko oba najbolje preneseta tako, da se odkrito pogovorita o zadevi in se za to dogovorita »sporazumno«. (1. Korinčanom 7:5, EI) Tako bosta preprečila, da si ne bi tega ne  eden ne drugi prehitro narobe razlagal. Če pa se žena samovoljno odteguje možu ali če mož nalašč ne izpolnjuje zakonske dolžnosti ljubeče, lahko partner postane dovzetnejši za skušnjavo. Takrat pa v zakonu lahko pride do težav.

13. Kaj lahko kristjani naredijo za to, da bi vselej mislili čisto?

¹³ Tudi poročeni Božji služabniki se morajo, tako kot pač vsi kristjani, varovati pornografije, ki vzbuja nečiste in nenaravne želje. (Kološanom 3:5, NW) Poleg tega morajo paziti na svoje misli in dejanja, kadar imajo kaj opraviti s komer koli od drugega spola. Jezus je namreč svaril: »Jaz pa vam pravim: kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo.« (Matevž 5:28, EI) Pari bi morali biti z udejanjanjem biblijskih nasvetov o spolnosti res zmožni upreti se skušnjavi, da bi prešuštvovali. Veselijo se lahko nadvse prijetnih intimnosti v zakonu, kjer spolnost doživljajo in vrednotijo res kot dragoceno darilo od Ustanovitelja zakona, Jehova. (Pregovori 5:15–19)

14. Katere žalostne razmere včasih nastopijo? Zakaj?

¹⁴ Na srečo večina krščanskih zakoncev uspešno rešuje morebitne medsebojne probleme. Tu in tam pa to tudi ne gre. Ljudje smo pač nepopolni in živimo v grešnem svetu, ki je pod nadzorom Satana, zato nekateri zakoni vendarle zaidejo tudi tako daleč, da jim grozi končni razdor. (1. Janezov 5:19) Kako pa naj bi se kristjani spoprijeli s tako kočljivim položajem?

15. a) Kateri je edini svetopisemski razvezni razlog z možnostjo ponovne poroke? b) Zaradi česa se nekateri nočejo razvezati od nezvestega zakonskega tovariša?

¹⁵ Že v drugem poglavju te knjige smo omenili, da je nečistovanje edini svetopisemski razvezni razlog z  možnostjo ponovne poroke. * (Matevž 19:9, NW) Če imate res nespodbiten dokaz, da vam je bil zakonski tovariš nezvest, ste pred težavno odločitvijo. Ali naj zakon nadaljujete ali naj se razvežete? Glede tega ni nikakršnih pravil. Nekateri kristjani so partnerju, ki se je dejanja iskreno pokesal, vse odpustili in ohranili zakon, ki se je nato čisto dobro obnesel. Spet drugi se niso hoteli razvezati zaradi otrok.

16. a) Kateri dejavniki so med drugim nekatere navedli, da so se razvezali od partnerja, ki je grešil? b) Zakaj ne bi smel nihče kritizirati nedolžnega zakonca zaradi njegove odločitve, pa naj se je odločil za razvezo ali proti njej?

¹⁶ Toda posledica grešnega dejanja je bila morda tudi nosečnost ali spolno prenosljiva bolezen. Morda je treba otroke zaščititi pred roditeljem, ki jih spolno zlorablja. Predno se dokončno odločite, vam je torej vsekakor treba marsikaj pretehtati. Kakor hitro pa z zakonskim partnerjem po tem, ko ste izvedeli, da vam je bil nezvest, nadaljujete spolno življenje, s tem pokažete, da ste mu oprostili in da želite z njim ostati zakonsko zvezani. Nič več nimate razloga za razvezo s svetopisemsko utemeljeno možnostjo ponovne poroke. V vašo odločitev se nihče ne bi smel vpletati ali vplivati na njen izid, niti ne bi smel nihče kritizirati tega, za kar se naposled odločite. Vi sami boste namreč morali živeti s posledicami tega, za kar se boste odločili. »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:5)

17. Katere omejitve postavlja Sveto pismo glede ločitve oziroma razveze, če do ene ali druge ni prišlo zaradi nečistovanja?

¹⁷ Ali je kdaj upravičena tudi ločitev ali celo razveza  od zakonskega tovariša, čeprav ta ni nečistoval? Pač, je, le da takrat kristjan ni prost, da bi si iskal drugega partnerja in se ponovno poročil. (Matevž 5:32, NW) Po Bibliji je takšna ločitev sicer dopustna, toda s pogojem, da ločenec ‚ostane [neporočen] ali pa naj se spravi‘. (1. Korinčanom 7:11) V katerih skrajnih primerih pa bi ločitev utegnila biti priporočljiva?

18., 19. Zaradi katerih skrajnih razmer bi zakonec morda vendarle začel razmišljati o priporočljivosti legalne ločitve ali razveze, četudi se ne bi mogel ponovno poročiti?

¹⁸ Lahko se zgodi, da mož s hudo lenobo ali grdimi razvadami pripravi družino ob zadnji košček kruha. * Morda ves družinski prihodek zakocka ali pa ga požene za to, da streže svoji zasvojenosti z mamili ali alkoholom. V Bibliji pa beremo: »Ako pa kdo ne skrbi za [. . .] domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) Če se takšen mož nikakor noče spremeniti in za odplačilo svojih pregreh morda jemlje celo denar, ki ga prisluži žena, se bo ta morda odločila za legalno ločitev, da bi tako zaščitila svoj in svojih otrok blagor.

¹⁹ O sprožitvi takšnega postopka lahko zakonec razmišlja tudi takrat, kadar je sozakonec do njega skrajno nasilen, ga mogoče vedno znova tako zelo pretepa, da mu s tem že ogroža zdravje ali celo življenje. O ločitvi pa lahko poročeni razmišlja tudi takrat, če ga sozakonec neprestano sili, naj tako ali drugače krši Božje zapovedi, zlasti če gredo stvari tako daleč, da je v nevarnosti že njegovo duhovno življenje. Ogroženi partner zato morda naposled sklene, da lahko  ‚Boga [vladarja] bolj posluša nego ljudi‘ le še tako, da se legalno loči. (Dejanja 5:29)

20. a) S čim smejo pomagati zreli prijatelji in starešine, če pride kje do družinskega razdora, česa pa ne bi smeli delati? b) Česa poročeni ne bi smeli opravičevati z biblijskimi navedbami glede ločitve in razveze?

²⁰ Naj en ali drugi zakonec s sozakoncem še tako grdo ravna, pa ne bi nihče smel nedolžnega siliti, naj se od partnerja loči ali pa da naj ostane z njim. Zreli prijatelji in starešine so sicer takšnemu že v oporo in mu svetujejo iz Biblije, ne morejo pa vedeti vseh podrobnosti o tem, kaj se dogaja med možem in ženo. To more videti le Jehova. Krščanska soproga kajpada ne spoštuje Božje zakonske ureditve, če si izmišlja neutemeljena opravičila, samo da bi se rešila zakonskega jarma. Toda če res živi v skrajno nevarnih razmerah, ki jih nikakor noče biti konec, je nihče ne bi smel obsojati, če bi se odločila, da se hoče ločiti. Popolnoma enako velja tudi za krščanskega soproga, ki bi se hotel ločiti. »Vsi [se] postavimo pred sodni stol Božji.« (Rimljanom 14:10)

21. Kateri doživljaj odkriva, da so biblijski nasveti glede zakona učinkoviti?

²¹ Lucia, ki smo jo omenili na začetku poglavja, je tri mesece za tem, ko se je ločila od svojega moža, srečala Jehovove priče in začela z njimi preučevati Biblijo. »Na moje veliko presenečenje,« pripoveduje, »sem v Bibliji našla uporabne rešitve za svoj problem. Že po prvem tednu preučevanja sem se z možem pri priči hotela pobotati. Tako lahko zdaj rečem, da Jehova resnično ve, kako rešiti zakon iz krize, saj se zakonci iz njegovih naukov lahko naučimo, kako ceniti drug drugega. Ni res, kar trdijo nekateri,  češ da Jehovove priče razdvajajo družine. Meni se je zgodilo ravno obratno.« Lucia se je naučila, kako naj biblijska načela konkretno prenese na svoje življenje.

22. Čému naj bi zaupali vsi poročeni pari?

²² Lucia v tem ni izjema. Zakon bi moral biti v blagoslov, ne pa v breme. Zato je Jehova priskrbel najodličnejši vir strokovnih zakonskih nasvetov, kar so jih kdaj napisali – svojo dragoceno Besedo. Biblija vsekakor zna ‚nevednega delati modrega‘. (Psalm 19:8–12, JK, v NW 19:7–11) Rešila je že mnogo zakonov, ki so bili na tem, da se razdrejo, in izboljšala mnogo drugih, v katerih so se zakonci ubadali s hudimi problemi. Ko bi le vsi zakonski pari popolnoma zaupali temu, kar poročenim svetuje Bog Jehova. To namreč resnično pomaga!