Go na content

Go na table of contents

KAPITEL TINADRI

Efoe a trowlibi de foe broko

Efoe a trowlibi de foe broko

1, 2. Te wan trowlibi de na ondro hebi druk, sortoe aksi moesoe poti?

NA ini 1988, wan Italia oema di nen Lucia, ben brokosaka srefisrefi. * Baka tin jari, a trowlibi foe en ben broko. Foeroe tron a ben proeberi foe meki en kon boen baka nanga en masra, ma a no ben waka boen. So boen, a ben prati foe di den no ben man fiti densrefi na makandra èn now en wawan moesoe kweki den toe oemapikin foe en. Te Lucia e prakseri baka foe a ten dati, a e memre: „Mi ben de seiker taki noti ben kan kibri a trowlibi foe wi.”

2 Efoe joe abi problema na ini joe trowlibi, dan kande joe e froestan fa Lucia e firi. Kande joe trowlibi de ini problema èn joe e aksi joesrefi kande efoe joe kan kibri a trowlibi ete. Efoe na so a de, dan joe sa si taki a sa jepi efoe joe e prakseri foe na aksi disi: Mi waka baka ala den boen rai di Gado gi na ini bijbel foe meki a trowlibi waka boen? — Psalm 119:105.

3. Ala di brokotrow tron wan pôpi sani, sortoe sani de foe jere na mindri foeroe sma di brokotrow èn na mindri den osofamiri foe den?

3 Te sani span srefisrefi na mindri a masra nanga a wefi, dan a gersi taki a moro makriki sani foe doe, na foe broko a trowlibi. Ma ala di foeroe kondre ondrofeni nanga froewondroe taki moro nanga moro osofamiri e broko, tokoe ondrosoekoe foe no so langa pasa e sori taki wan bigi pisi foe den man nanga oema di brokotrow, e sari taki a trow broko. Wan nomroe foe den man nanga oema disi e pina foe moro gosontoe problema, na skin sei èn na froestan sei, leki den wan di no ben brokotrow. A broeja di den pikin di de ini wan brokotrow e broeja èn a kolokoe di den no de kolokoe, e tan nofo tron foeroe jari langa. Den papa nanga mama nanga den mati foe na osofamiri di broko, e pina toe. Èn fa a de nanga a fasi fa Gado, a Sma di poti a seti foe a trowlibi, e si a situwâsi?

4. Fa den problema na ini wan trowlibi moesoe loesoe?

4 Soleki fa wi ben si na ini den kapitel na fesi, Gado ben abi na prakseri taki a trowlibi ben moesoe de wan banti gi den heri libi langa (Genesis 2:24). Dan foe san ede so foeroe trowlibi e broko? A no kan de wan sani di e pasa wantronso. Moro foeroe a de so, taki marki de di de leki warskow. Den pikinpikin problema na ini wan trowlibi kan gro kon bigi moro nanga moro, te leki a gersi leki den no man wini den. Ma efoe den e loesoe den problema disi wantewante nanga a jepi foe bijbel, dan foeroe trowlibi no ben abi foe broko.

SI A SANI LEKI FA A DE TROETROE

5. Na fesi sortoe troetroe situwâsi sma moesoe tanapoe na ini ibri trowlibi?

5 Wan penti di e tjari problema kon son tron, na taki kande wán trowpatna noso ala toe foe den trowpatna e froewakti sani di no man kon troe srefisrefi. Lobi tori, pôpi tijdschrift, telefisi programa, nanga kino, kan gi howpoe nanga dren di e difrenti krinkrin foe a fasi fa a libi de troetroe. Te den dren disi no e kon troe, dan wan sma kan firi taki den bedrigi en, taki a no de tevrede, èn a kan kisi bita-ati srefi. Ma fa toe onvolmaakti sma kan feni kolokoe na ini a trowlibi? Moeiti de fanowdoe foe kisi wan boen matifasi.

6. (a) Sortoe balansi fasi foe si a trowlibi, bijbel e gi? (b) San na wan toe reide foe san ede kesekese de na ini a trowlibi?

6 Bijbel de praktis. A e erken den prisiri di de na ini a trowlibi, ma a e warskow toe taki den wan di e trow „sa feni banawtoe ini den skin” (1 Korentesma 7:28). Soleki fa wi ben si kaba, ala toe patna de onvolmaakti èn den abi a firi foe doe sondoe. A fasi fa ibri patna meki na froestan sei èn na emotioneel sei èn a fasi fa den kweki, e difrenti. Son tron den paar no e agri nanga makandra foe moni afersi, foe pikin èn foe den famiri. A pikinso ten di den abi foe doe sani makandra èn seks problema, kan de wan fonten foe trobi toe. * A e teki ten foe handri den sortoe afersi disi, ma abi deki-ati! Moro foeroe trowpaar man handri nanga den sortoe problema disi èn den man feni loesoe di den ala toe e feni boen.

TAKI FOE DEN KESEKESE

7, 8. Efoe den trowpatna hati den firi foe makandra noso te kesekese de na den mindri, san na a fasi fa den moesoe loesoe den akroederi bijbel?

7 Foeroe sma e feni taki a moeilek foe no atibron te den e taki foe a hati di a patna foe den e hati den firi foe den, foe kesekese, noso foe a misi di den ben misi foe doe wan sani. Na presi foe taki langalanga: „Mi feni taki joe no e froestan mi”, kande den firi foe wan trowpatna e opo èn a e bigi a problema toemoesi. Foeroe sma sa taki: „Joe e broko joe ede nanga joesrefi nomo”, noso: „Joe no lobi mi.” Foe di a tra patna no wani go na ini wan kesekese, meki a e weigri foe gi piki.

8 Wan moro boen fasi foe waka na baka, na foe gi jesi na a bijbel rai: „Kisi atibron èn tokoe no sondoe; no meki son dongo ala di joe de na ini wan atibron fasi” (Efeisesma 4:26). Den ben aksi wan trowpaar di abi wan kolokoe trowlibi san na a sroto gi a boen trowlibi foe den, now di den sa trow 60 jari kaba. A masra ben taki: „Wi ben leri foe no go sribi sondro foe loesoe den kesekese foe wi, awansi o pikin den kan de toe.”

9. (a) San na wan toemoesi prenspari pisi foe komunikâsi, soleki fa den Boekoe foe bijbel e tjari kon na krin? (b) San den trowpatna moesoe doe nofo tron, srefi efoe deki-ati nanga sakafasi de fanowdoe foe doe dati?

9 Te wan masra nanga wan wefi abi wan kesekese, dan ibriwan foe den moesoe „de esi foe jere, no esi foe taki, no esi foe kisi atibron” (Jakobus 1:19). Baka te den arki heri boen, ala toe patna ben sa kan si taki den moesoe aksi pardon (Jakobus 5:16). A e teki sakafasi nanga deki-ati foe taki na wan opregti fasi: „Pardon foe di mi hati joe.” Ma te wan trowpaar e loesoe kesekese na a fasi disi, dan a sa jepi den foe abi boen bakapisi foe loesoe no wawan den problema foe den, ma so srefi foe kweki wan waran firi èn wan krosibei matifasi di sa meki den feni moro prisiri te den de nanga makandra.

DOE A PLEKTI NA INI A TROWLIBI

10. Sortoe kibri di Paulus ben rikomanderi den kresten foe Korente, wi ben sa kan fiti na tapoe wan kresten na ini a ten disi?

10 Di na apostel Paulus ben skrifi den Korentesma, a ben rikomanderi a trowlibi ’bika hoeroedoe de na ala sei’ (1 Korentesma 7:2). A grontapoe foe a ten disi ogri a srefi, noso moro ogri srefi leki a Korente foe owroeten. Den morsoe tori di grontapoe sma e taki sondro foe kibri wan sani, a weri di den e weri krosi na wan fasi di no de bescheiden, nanga den tori di e wiki seks firi di sma e sori na ini tijdschrift nanga boekoe, na tapoe telefisi, èn na ini den kino, den alamala makandra e wiki seks lostoe di no mag. Na apostel Paulus ben taigi den Korentesma di ben libi na ini wan srefi sortoe libimakandra: „A moro betre foe trow leki foe bron foe tranga lostoe.” — 1 Korentesma 7:9.

11, 12. (a) Sortoe plekti a masra nanga a wefi abi foe gi makandra, èn na ini sortoe jeje den moesoe gi dati? (b) Fa a situwâsi moesoe loesoe efoe a plekti na ini a trowlibi moesoe tapoe gi wan pisi ten?

11 Foe dati ede bijbel e gi kresten di trow a komando: „Meki a masra gi en wefi san a moesoe kisi, ma meki a wefi doe a srefi toe na en masra” (1 Korentesma 7:3). Loekoe taki a krakti poti na tapoe a gi di moesoe gi — no na tapoe na aksi di wan sma moesoe aksi nanga tranga. Krosibei demakandra foe a skin na ini a trowlibi e gi troetroe satisfaksi soso efoe ibriwan foe den patna e broko en ede gi a boen foe a trawan. Foe eksempre, bijbel e komanderi den masra foe handri nanga a wefi foe den „akroederi sabi” (1 Petrus 3:7). Disi de spesroetoe so te den e doe èn e kisi a plekti di den abi na ini a trowlibi. Efoe wan masra no e handri nanga en wefi na wan safoe fasi, dan a kan de moeilek gi a wefi foe njan boen foe na afersi disi na ini a trowlibi.

12 Wan toe okasi de pe den trowpatna kande abi foe hori a plekti na ini a trowlibi na baka gi makandra. Disi ben sa kan de so gi a wefi na ini bepaalde ten foe a moen noso te a weri srefisrefi. (Teki gersi Lefitikus 18:19.) A kan de so gi a masra te a abi foe doe nanga wan serjoesoe problema na wrokope èn a weri toemoesi na emotioneel sei. Den sortoe kefal disi foe tapoe a plekti na ini a trowlibi gi wan pisi ten, e loesoe moro boen efoe ala toe patna e taki na wan fri fasi foe a situwâsi èn te „ala toe e feni en boen” (1 Korentesma 7:5). Disi no sa meki no wan foe den patna e denki esi-esi fowtoe sani. Ma efoe foe espresi wan wefi e hori a plekti na ini a trowlibi na baka gi a masra noso efoe foe espresi wan masra no e doe a plekti foe en na ini a trowlibi na wan lobi fasi, dan a patna kan opo gi tesi. Na ini so wan situwâsi, problema kan opo kon na ini wan trowlibi.

13. Fa kresten kan doe moeiti foe hori a denki foe den krin?

13 Leki ala kresten, den foetoeboi foe Gado di trow, moesoe wai pasi gi seks boekoe, di kan wiki lostoe di no krin èn di no fiti (Kolosesma 3:5). Den moesoe kibri so srefi den prakseri foe den èn den sani di den e doe, te den abi foe doe nanga mansma noso oemasma. Jesus ben warskow: „Ibriwan sma di e tan loekoe wan oema foe kan abi seks lostoe gi en, na ini en ati a doe soetadoe kaba nanga en” (Mateus 5:28). Te trowpaar e gebroiki a bijbel rai di abi foe doe nanga seks, dan den moesoe man wai pasi foe no fadon go na ini tesi èn doe soetadoe. Den kan go doro foe njan boen foe prisiri krosibei demakandra na ini a trowlibi, na ini san seks de warti leki wan gosontoe presenti foe a Sma di poti a seti foe a trowlibi, Jehovah. — Odo 5:15-19.

DEN GRON FOE BIJBEL GI BROKOTROW

14. Sortoe sari situwâsi de son tron? Foe san ede?

14 Kolokoe taki na ini moro foeroe kresten trowlibi, iniwan problema di e opo kon kan loesoe. Ma son tron a no de so. Bika libisma de onvolmaakti èn e libi na ini wan sondoe grontapoe di de na ondro a tiri foe Satan, meki wan toe trowlibi de foe broko (1 Johanes 5:19). Fa kresten moesoe handri na ini so wan situwâsi di de wan tesi?

15. (a) San na a wan-enkri bijbel gron foe brokotrow èn di e gi na okasi foe trow baka? (b) Foe san ede son sma ben teki a bosroiti foe no brokotrow nanga wan trowpatna di no de getrow?

15 Soleki fa ben taki na ini kapitel toe foe a boekoe disi, hoeroedoe na a wan-enkri bijbel gron foe brokotrow èn di e gi na okasi foe trow baka * (Mateus 19:9). Efoe joe abi troetroe boeweisi taki joe trowpatna no ben de getrow, dan joe e tanapoe na fesi wan moeilek bosroiti. Joe sa meki a trowlibi go doro noso joe sa broko a trow? No wan wet no de. Wan toe kresten gi wan patna di abi troetroe berow, pardon dorodoro, èn a trowlibi di no broko ben kon boen. Tra sma bosroiti foe no broko a trow foe a boen foe den pikin.

16. (a) San na wan toe sani di boeweigi wan toe sma foe brokotrow nanga a trowpatna foe den di fowtoe? (b) Te wan patna di no fowtoe e teki a bosroiti foe brokotrow noso foe no brokotrow, dan foe san ede no wan sma moesoe kroetoe a bosroiti di a patna dati teki?

16 Na a tra sei, a sondoe dati kan abi leki bakapisi taki wan sma kon de nanga bere noso taki a kisi wan siki di a kisi nanga jepi foe seks. Noso kande den pikin moesoe kisi kibri foe wan papa noso mama di e gebroiki den na seks sei. A de krin taki foeroe sani de di wi moesoe prakseri bifo wi e teki wan bosroiti. Ma efoe joe kon sabi taki joe trowpatna no ben de getrow èn baka dati joe e bigin foe abi seks demakandra nanga joe patna baka, dan joe e sori na so wan fasi taki joe gi joe patna pardon èn taki joe wani tan hori a trowlibi. No wan gron de moro foe brokotrow èn di e gi na okasi foe trow baka tapoe a gron foe bijbel. No wan sma moesoe boemoei èn proeberi foe abi krakti na tapoe a bosroiti foe joe, èn no wan sma moesoe kroetoe a bosroiti di joe teki. Joe sa abi foe libi nanga den bakapisi foe a bosroiti di joe teki. „Ibriwan sma sa tjari en eigi lai.” — Galasiasma 6:5.

REIDE FOE PRATI

17. Efoe hoeroedoe no doe, san den Boekoe foe bijbel e tapoe wan sma foe doe, te a prati noso brokotrow?

17 Situwâsi de di kan gi a reti foe prati noso kande foe brokotrow nanga wan trowpatna srefi efoe a trowpatna dati no doe hoeroedoe? Ija, ma ini a kefal disi wan kresten no fri foe soekoe wan tra patna foe trow baka (Mateus 5:32). Ala di bijbel e gi pasi foe prati ini den sortoe kefal disi, tokoe a e taki toe taki a sma di gowe moesoe „tan sondro foe trow, noso a moesoe meki kon boen baka” (1 Korentesma 7:11). San na wan toe toemoesi aparti situwâsi di kan meki a gersi taki a boen foe prati?

18, 19. San na wan toe foe den toemoesi aparti situwâsi di kan meki wan patna go prakseri foe prati na lanti noso foe brokotrow, ala di a no abi na okasi foe trow baka?

18 We, na osofamiri kan kon ini nowtoe bika foe a lesi di a masra lesi srefisrefi èn foe den takroe gwenti foe en. * Kande a e lasi a moni foe na osofamiri nanga a dòbel di a e dòbel noso a e gebroiki a moni foe di a de wan srafoe foe drug noso sopi. Bijbel e taki: „Efoe wan sma no e sorgoe gi . . . den wan di de memre foe en osofamiri, dan a drai en baka gi a bribi èn a moro takroe leki wan sma sondro bribi” (1 Timoteus 5:8). Efoe so wan man e weigri foe kenki den fasi foe en, èn kande a e pai gi den takroe gwenti foe en foe di a e teki a moni di en wefi e wroko, dan a wefi kan froekisi foe kibri a boen foe en nanga foe den pikin foe en, foe di a e prati na lanti.

19 Efoe wan trowpatna e doe ogri nanga tranga na wan toemoesi aparti fasi na a patna, kande a e fon en ala ten baka na so wan fasi taki a gosontoe èn srefi a libi de ini kefar, dan a patna kan prakseri toe foe prati na lanti. Boiti dati, efoe wan trowpatna e proeberi doronomo foe dwengi wan patna foe pasa den komando foe Gado na wan sortoe fasi, dan a patna di a e pramisi foe doe ogri, kan prakseri toe foe prati, spesroetoe te na afersi doro so wan marki taki a libi na jejefasi foe a patna de ini kefar. A patna di de ini kefar kan bosroiti taki a wan-enkri fasi foe „gi jesi na Gado leki tiriman moro leki na libisma” na foe prati na lanti. — Tori foe den Apostel 5:29.

20. (a) Ini a kefal foe wan osofamiri di broko, san lepi mati nanga owroeman kan pristeri, èn san den no moesoe pristeri? (b) Foe doe sortoe sani, den sma di trow no moesoe gebroiki den sani di bijbel e taki foe a prati di trowpatna e prati èn foe brokotrow?

20 Ini ala den kefal pe wan patna e meshandri a trawan na wan toemoesi aparti fasi, no wan sma moesoe poti druk na tapoe a patna di no fowtoe, foe prati noso foe tan nanga a tra patna. Ala di lepi mati nanga owroeman kan pristeri jepi nanga rai di gron tapoe bijbel, tokoe den no kan sabi ala den finifini tori di e feni presi na mindri wan masra nanga en wefi. Jehovah wawan kan si dati. A no de foe taki, dati wan kresten wefi no ben sa sori grani gi a trowlibi di Gado seti, efoe a ben gebroiki pikinpikin sani foe komoto gowe foe wan trowlibi. Ma efoe a de so, taki wan toemoesi kefalek situwâsi e go doro, dan no wan sma moesoe kroetoe en te a teki a bosroiti foe prati. A srefi sani wi ben kan taki ini a tori foe wan kresten masra di wani prati. „Wi alamala sa tanapoe na fesi a kroetoe stoeroe foe Gado.” — Romesma 14:10.

FA WAN TROWLIBI DI BEN BROKO, BEN KON BOEN BAKA

21. Sortoe ondrofenitori e sori taki a bijbel rai gi a trowlibi e wroko?

21 Dri moen baka di Lucia, di wi ben taki foe en na fesi, ben prati foe en masra, a ben miti Jehovah Kotoigi èn a ben bigin studeri bijbel nanga den. „A ben froewondroe mi srefisrefi”, na so a e froeklari, „taki bijbel ben gi praktis loesoe gi a problema foe mi. Baka di mi ben studeri wán wiki nomo, wantewante mi ben wani meki en kon boen baka nanga mi masra. Tide mi kan taki dati Jehovah sabi fa foe kibri den trowlibi na ini toemoesi moeilek situwâsi, bika den leri foe en e jepi den patna fa foe abi lespeki gi makandra. A no troe, soleki fa son sma e froeklari, taki Jehovah Kotoigi e prati osofamiri. Ini a kefal foe mi, a no ben de so srefisrefi.” Lucia ben leri foe gebroiki den bijbel gronprakseri na ini en libi.

22. Na tapoe san ala den trowpaar moesoe froetrow?

22 A no de so nanga Lucia wawan. A trowlibi moesoe de wan blesi, a no moesoe de wan hebi. Foe meki a de wan blesi, Jehovah gi a moro boen fonten foe kisi rai gi a trowlibi, di oiti ben skrifi — en toemoesi warti Wortoe. Bijbel kan meki „a sma di no abi ondrofeni, kon koni” (Psalm 19:7-11). A kibri foeroe trowlibi di ben de foe broko èn meki foeroe trawan di ben abi serjoesoe problema, kon moro boen. Meki a de so, taki ala den trowpaar abi dorodoro froetrow na tapoe a rai di Jehovah Gado e gi na ini a trowlibi! A e wroko troetroe!

^ paragraaf 1 A nen kenki.

^ paragraaf 6 Na ini den kapitel na fesi wi ben taki foe wan toe foe den afersi disi.

^ paragraaf 15 A bijbel wortoe di den vertaal nanga „hoeroedoe” wani taki so srefi soetadoe, homo-sekslibi, seks na mindri libisma nanga meti, noso tra sani di sma e doe foe espresi, di no mag èn di abi foe doe nanga a gebroiki di den e gebroiki den sjenpresi.

^ paragraaf 18 Disi no abi foe doe nanga situwâsi pe wan masra, ala di a abi boen na prakseri, no man sorgoe gi en osofamiri foe sani ede di a no man basi, soleki siki noso taki a no man feni wroko.