Vzpon in padec velike podobe
Četrto poglavje
Vzpon in padec velike podobe
1. Zakaj bi nas moralo zanimati nekaj, kar se je zgodilo kakih deset let zatem, ko je kralj Nebukadnezar odpeljal Daniela in druge v ujetništvo?
DESET let je že minilo, odkar je kralj Nebukadnezar pripeljal Daniela in druge Judove »deželne prvake« kot ujetnike v Babilon. (2. kraljev 24:15) Mladi Daniel služi na kraljevem dvoru, ko se zgodi nekaj, zaradi česar so v nevarnosti mnoga življenja. Zakaj pa bi to moralo zanimati nas? Zato ker to, kako Bog Jehova poseže v zadevo, ne le da reši življenje Danielu in drugim, temveč daje tudi nam uvid v pohod svetovnih sil iz biblijske prerokbe, ki traja še danes.
MONARH PRED HUDIM PROBLEMOM
2. Kdaj je Nebukadnezar imel svoje prve preroške sanje?
2 »V drugem letu kraljevanja Nebukadnezarjevega,« je napisal prerok Daniel, »je imel Nebukadnezar sanje; in duh njegov se vznemiri in spanje ga mine.« (Daniel 2:1) Sanjal je torej Nebukadnezar, kralj babilonskega imperija. Z letom 607 pr. n. š., ko mu je Bog Jehova dovolil uničiti Jeruzalem in tempelj v njem, je bil obveljal tudi kot vladar sveta. In v drugem letu tega njegovega vladanja svetu (606/605 pr. n. š.) mu je Bog poslal sanje, ki so mu nagnale strah v kosti.
3. Kdo kralju ni mogel razložiti njegovih sanj in kako se je Nebukadnezar odzval na to?
3 Sanje so Nebukadnezarja tako zelo vznemirile, da ni mogel spati. Seveda je bil ves na trnju, da bi dognal, kaj pomenijo. Toda mogočni kralj je pozabil, o čem je sanjal! Zato je sklical babilonske mage, rotilce in čarovnike ter od njih zahteval, naj mu povedo sanje in jih razložijo. To pa je bilo zanje le preveč. Nebukadnezar je zaradi njihove nezmožnosti tako pobesnel, da je zapovedal, »naj pomoré vse modrijane v Babilonu«. Zaradi tega odloka pa bi se iz oči v oči s postavljenim krvnikom lahko znašel tudi prerok Daniel. Zakaj? Med babilonske modrijane je bil namreč vštet tudi on sam in njegovi trije hebrejski tovariši, Hananija, Misael in Azarija. (Daniel 2:2–14)
DANIEL PRISKOČI NA POMOČ
4. a) Kako je Daniel izvedel vsebino in pomen Nebukadnezarjevih sanj? b) Kako je Daniel izrazil hvaležnost Bogu Jehovu?
4 Ko je Daniel izvedel, zakaj je Nebukadnezar izdal tak strog ukaz, ‚je stopil noter in si izprosil od kralja, da mu dovoli rok, ob katerem mu oznani razlago‘. Kralj mu je ugodil. Daniel se je vrnil v hišo in skupaj s svojimi tremi hebrejskimi prijatelji v molitvi prosil »od Boga nebes usmiljenje zastran te skrivnosti«. Še isto noč mu je Jehova v videnju razodel skrivnost sanj. Daniel je poln hvaležnosti rekel: »Hvaljeno bodi ime Božje od vekomaj do vekomaj! Zakaj njegova je modrost in moč; in on izpreminja čase in ure, on odstavlja kralje in postavlja kralje, modrost daje modrim in razumnim razumnost, razodeva globoke in skrite stvari; on ve, kar je v temi, in pri njem je zgolj svetloba.« Daniel je za ta uvid dal hvalo Jehovu. (Daniel 2:15–23)
5. a) Kako je Daniel pred kraljem pripisal vse zasluge Jehovu? b) Zakaj je Danielova razlaga zanimiva za nas danes?
5 Drugi dan je šel Daniel k Ariohu, glavarju telesne straže, ki ga je bil kralj postavil, da pobije babilonske modrijane. Ko je ta izvedel, da zna Daniel sanje razložiti, je pohitel z njim h kralju. Daniel ni sebi pripisoval nikakršnih zaslug, temveč je Nebukadnezarju rekel: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on je oznanil kralju Nebukadnezarju, kar se zgodi v poslednjih dneh.« Daniel torej ni bil pripravljen razodeti le prihodnosti babilonskega imperija, temveč tudi oris svetovnih dogodkov od Nebukadnezarjevih dni vse do danes in še naprej v prihodnosti. (Daniel 2:24–30)
SANJE, PRIKLICANE V SPOMIN
6., 7. Kaj se je dogajalo v sanjah, ki jih je Daniel priklical kralju v spomin?
6 Nebukadnezar je Daniela pozorno poslušal, ko mu je ta razlagal: »Ti, o kralj, si videl, in glej: podoba velika. Ta podoba, ogromna in prelepe svetlosti, je stala proti tebi in bila je videti grozna. Te podobe glava je bila iz čistega zlata, prsi in rami njeni iz srebra, trebuh njen in ledje iz brona, stegna njena iz železa, noge njene nekaj iz železa in nekaj iz ila. Gledal si, dokler se ni kamen odtrgal brez rok in je udaril podobo na njene noge, železne in ilovnate, ter jih je razdrobil. Tedaj je hkratu bilo razdrobljeno železo, il, bron, srebro in zlato, in bilo je kakor pleve na gumnu po leti: veter je odnesel vse, da temu ni bilo najti sledu. Kamen pa, ki je bil udaril podobo, je postal velika gora in je napolnil vso zemljo.« (Daniel 2:31–35)
7 Nebukadnezar je bil gotovo ves vzhičen, ko je Daniel pred njim razgrnil sanje! Toda pozor! Babilonski modrijani bi bili rešeni le, če bi Daniel sanje tudi razložil. Tako je Daniel v svojem imenu in imenu svojih treh hebrejskih prijateljev naznanil: »To so tiste sanje; njih razlago pa hočemo povedati pred kraljem.« (Daniel 2:36)
KRALJESTVO, KI SE JE ŠE ZLASTI ODLIKOVALO
8. a) Kdo oziroma kaj je bila po Danielovi razlagi glava iz zlata? b) Kdaj se je glava iz zlata pojavila?
8 »Ti, o kralj, si kralj kraljev, ki mu je dal Bog nebes kraljestvo, moč in oblast in slavo; in kjerkoli bivajo sinovi človeški, poljske zveri in ptice nebeške, tebi jih je dal v roko in tebe postavil za vladarja njim vsem – ti si tista glava iz zlata.« (Daniel 2:37, 38) Te besede so letele na Nebukadnezarja, potem ko je Jehova leta 607 pr. n. š. po njem uničil Jeruzalem. Kralji namreč, ki so prestolovali v Jeruzalemu, so bili iz rodu Davida, Jehovovega maziljenega kralja. Jeruzalem je bil glavno mesto Juda, tipskega Božjega kraljestva, ki je zastopalo Jehovovo suvereno oblast nad zemljo. Z uničenjem mesta leta 607 pr. n. š. pa se je to tipsko Božje kraljestvo nehalo. (1. letopisov 29:23; 2. letopisov 36:17–21) Svetovne sile, ki so si sledile potem in so jih upodabljali posamezni kovinski deli podobe, so zdaj lahko gospodovale svetu brez vmešavanja Božjega tipskega kraljestva. In Nebukadnezar, podobina glava iz zlata, ki je bilo v starih časih najdragocenejša znana kovina, se je odlikoval po tem, da je z uničenjem Jeruzalema spodnesel to kraljestvo. (Glej »Kralj vojščak zgradi imperij« na 63. strani.)
9. Kaj glava iz zlata upodablja?
9 Nebukadnezar, ki je vladal 43 let, je stal na čelu dinastije, ki je vladala babilonskemu imperiju. Ta je zajemala tudi njegovega zeta Nabonida in najstarejšega sina Evil Merodaha. Dinastija je vladala še nadaljnjih 43 let, vse do smrti Nabonidovega sina Belsazarja leta 539 pr. n. š. (2. kraljev 25:27; Daniel 5:30) Zato zlata glava podobe iz sanj ni upodabljala le Nebukadnezarja, temveč vso babilonsko vladarsko rodbino.
10. a) Kaj je v Nebukadnezarjevih sanjah nakazovalo, da se bo babilonska svetovna sila končala? b) Kaj je o osvajalcu Babilona napovedal prerok Izaija? c) V čem je bila Medo-Perzija slabša od Babilona?
10 Daniel je nato Nebukadnezarju povedal: »A za teboj nastopi drugo kraljestvo, slabše od tvojega.« (Daniel 2:39) Za Nebukadnezarjevo dinastijo naj bi torej prišlo kraljestvo, ki so ga na podobi simbolizirala prsa in rami (roke, NW) iz srebra. Že Izaija je kakih 200 let predtem napovedal to kraljestvo. Navedel je celo ime njegovega zmagovitega kralja: Cir. (Izaija 13:1–17; 21:2–9; 44:24–45:7, 13) To kraljestvo je bilo medo-perzijski imperij. Medo-Perzija se je sčasoma sicer razvila v veliko civilizacijo, nič slabšo od civilizacije babilonskega imperija, pa vendar je to poznejše kraljestvo upodobljeno s srebrom, ki je od zlata manj vredna kovina. Od babilonske svetovne sile je bilo slabše zato, ker se ni moglo ponašati s to odliko, da je spodneslo Juda, tipsko Božje kraljestvo z glavnim mestom Jeruzalemom.
11. Kdaj je Nebukadnezarjeva dinastija preminila?
11 Kakih 60 let po razlagi sanj je bil Daniel priča padcu Nebukadnezarjeve dinastije. Bil je zraven, ko je medo-perzijska vojska v noči s 5. na 6. oktober 539 pr. n. š. zavzela navidez nepremagljiv Babilon in usmrtila kralja Belsazarja. In z Belsazarjevo smrtjo je preminila tudi zlata glava podobe iz sanj, babilonski imperij.
KRALJESTVO, KI PREGNANCE SPUSTI NA SVOBODO
12. Kako je odlok, ki ga je leta 537 pr. n. š. izdal Cir, koristil pregnanim Judom?
12 Za babilonskim imperijem je tako leta 539 pr. n. š. postala vodilna svetovna sila Medo-Perzija. Osvojenemu mestu Babilonu je prvi vladal Darij Medijec, ki je bil takrat star 62 let. (Daniel 5:30, 31) Kratek čas sta medo-perzijskemu imperiju vladala skupaj s Perzijcem Cirom. Po Darijevi smrti pa je perzijskemu imperiju zavladal Cir sam. Za Jude v Babilonu je njegova vlada pomenila izpust iz pregnanstva. Cir je leta 537 pr. n. š. izdal odlok, s katerim je judovskim pregnancem v Babilonu dovolil, da se vrnejo v domovino in obnovijo Jeruzalem in Jehovov tempelj. Vendar pa na Judovem in v Jeruzalemu tipsko Božje kraljestvo ni bilo obnovljeno. (2. letopisov 36:22, 23; Ezra 1:1–2:2a)
13. Kaj so slikala srebrna prsa in roke podobe iz Nebukadnezarjevih sanj?
13 Srebrna prsa in roke podobe iz sanj so slikala rodovno linijo perzijskih kraljev, katerih prvi je bil Cir Veliki. Ta dinastija je vladala več kot 200 let. Cir naj bi bil umrl med vojaškim pohodom leta 530 pr. n. š. Za njim je na prestolu perzijskega imperija sedelo še kakih 12 kraljev, in najmanj dva od njih sta naklonjeno ravnala z Jehovovim izvoljenim ljudstvom. Prvi je bil Darij I. (Perzijec), drugi pa Artakserks I.
14., 15. Kako sta Darij Veliki in Artakserks I. pomagala Judom?
14 Darij I. je bil tretji perzijski kralj za Cirom Velikim. Pred njim sta bila še dva, verjetno Kambiz II. in njegov brat Bardija (ali morda magovski prevarant z imenom Gaumata). In vse dokler ni leta 521 pr. n. š. prestola zasedel Darij I., znan tudi kot Darij Veliki, je bila obnova jeruzalemskega templja prepovedana. Ko pa je ta v arhivu v Ekbatani našel dokument s Cirovim odlokom, ni leta 520 pr. n. š. le umaknil prepovedi, temveč je tudi prispeval sredstva iz kraljeve zakladnice za obnovo templja. (Ezra 6:1–12, EI)
15 Naslednji perzijski vladar, ki je pomagal pri judovski obnovi, je bil tudi Artakserks I., ki je leta 475 pr. n. š. nasledil svojega očeta Ahasvera (Kserksa I.). Artakserks je imel desnico daljšo od levice, zato se ga je prijel tudi vzdevek Dolgoroki. V 20. letu vladanja, leta 455 pr. n. š., je svojega točaja Nehemija, ki je bil Jud, pooblastil za guvernerja nad Juda in mu dal nalogo, naj obnovi jeruzalemsko obzidje. S tem dejanjem pa se je začelo ‚sedemdeset letnih tednov‘, o katerih beremo v 9. poglavju Danielove knjige, določeno pa je bilo tudi, kdaj se bo pojavil in umrl Mesija ali Kristus, Jezus iz Nazareta. (Daniel 9:24–27; Nehemija 1:1; 2:1–18)
16. Kdaj in s katerim kraljem je bilo konec medo-perzijske svetovne sile?
16 Zadnji od šestih kraljev, ki so na prestolu perzijskega imperija nasledili Artakserksa I., je bil Darij III. Njegovo vladanje se je nenadoma končalo leta 331 pr. n. š., ko ga je pri Gavgamelah blizu starih Niniv strahotno porazil Aleksander Veliki. S tem porazom je bilo tudi konec medo-perzijske svetovne sile, ki jo je predstavljal srebrni del podobe iz Nebukadnezarjevih sanj. Za njo naj bi bila nastopila sila, ki je bila od nje v nekaterih stvareh boljša, v drugih pa slabša. To bomo razumeli, če bomo prisluhnili Danielovi nadaljnji razlagi Nebukadnezarjevih sanj.
PROSTRANO, A SLABŠE KRALJESTVO
17.–19. a) Katero svetovno silo so predstavljali trebuh in stegna iz bakra in kako daleč je segala njena vlada? b) Kdo je bil Aleksander III.? c) Kako je grščina postala mednarodni jezik in za kaj je bila zelo primerna?
17 Daniel je Nebukadnezarju povedal, da trebuh in ledja (stegna, NW) velike podobe predstavljajo »tretje kraljestvo iz brona [bakra, NW], ki bo gospodovalo vsej zemlji«. (Daniel 2:32, 39) To tretje kraljestvo naj bi prišlo za Babilonijo in Medo-Perzijo. Baker je slabši od srebra; tako naj bi bila tudi ta nova svetovna sila slabša od Medo-Perzije, saj ji ne bo podeljena čast, da bi denimo osvobodila Jehovovo ljudstvo. Pa vendar naj bi to bakru podobno kraljestvo »gospodovalo vsej zemlji«, kar pomeni, da naj bi bilo prostranejše od babilonskega ali medo-perzijskega. Kaj pa o tej svetovni sili govorijo zgodovinska dejstva?
18 Častihlepni Aleksander III. je nedolgo po letu 336 pr. n. š., ko je pri dvajsetih podedoval makedonski prestol, začel svoj osvajalski pohod. Zaradi vojaških uspehov je postal znan pod imenom Aleksander Veliki. Dobival je zmago za zmago in čedalje bolj prodiral na perzijsko ozemlje. Leta 331 pr. n. š. je v bitki pri Gavgamelah porazil Darija III., in perzijski imperij se je zrušil, Aleksander pa je uveljavil Grčijo kot novo svetovno silo.
19 Aleksander je po zmagi pri Gavgamelah zavzel še perzijska glavna mesta Babilon, Susan, Perzepolis in Ekbatano. Ko si je pokoril še ves preostali perzijski imperij, je nadaljeval svoje osvajanje v zahodni Indiji. Na osvojenih ozemljih je ustanavljal grške kolonije. Tako sta se grški jezik in kultura razširila po vsem kraljestvu. Pravzaprav je grški imperij postal večji od vseh dotedanjih. Kot je napovedal Daniel, je bakreno kraljestvo »gospodovalo vsej zemlji«. Grščina (koine) je tako postala mednarodni jezik. V njej se je bilo mogoče zelo natančno izražati, zato se je izkazala zelo primerna tudi za pisanje Krščanskih grških spisov in širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu.
20. Kaj se je z grškim imperijem zgodilo po smrti Aleksandra Velikega?
20 Aleksander Veliki je bil svetovni vladar le osem let. Po neki gostiji je namreč zbolel in kmalu zatem, 13. junija 323 pr. n. š., zelo mlad umrl, star komaj 32 let. Kmalu zatem je ta ogromni imperij razpadel na štiri dele in vsakemu je vladal po eden Aleksandrovih generalov. Tako so iz enega velikega kraljestva nastala štiri, ta pa je nazadnje pogoltnil rimski imperij. Z bakrom predstavljena svetovna sila je obstajala samo do leta 30 pr. n. š. Takrat je Rim namreč zavzel še zadnje od teh štirih kraljestev, ptolemejsko dinastijo, ki je vladala Egiptu.
KRALJESTVO, KI DROBI IN RUŠI
21. Kako je Daniel opisal »četrto kraljestvo«?
21 Daniel svojo razlago podobe iz sanj nadaljuje takole: »Četrto kraljestvo [za Babilonom, Medo-Perzijo in Grčijo] bode močno kakor železo; prav kakor železo zdrobi in razbije vse, tako bo ono, enako razruševalnemu železu, zdrobilo in razrušilo vse tisto.« (Daniel 2:40) Ta svetovna sila naj bi bila po svoji moči in drobilnosti podobna železu, močnejša torej od imperijev, ki so jih upodabljali zlato, srebro in baker. Takšen je bil rimski imperij.
22. V čem je bil rimski imperij podoben železu?
22 Rim je zdrobil in zrušil grški imperij ter pogoltnil ostanke medo-perzijske in babilonske svetovne sile. Jezusa Kristusa je brez vsakršnega spoštovanja do Božjega kraljestva, ki ga je ta oznanjal, leta 33 n. š. dal usmrtiti na mučilnem kolu. Ker je hotel zrušiti pravo krščanstvo, je preganjal tudi Jezusove učence. Nazadnje so Rimljani leta 70 n. š. uničili tudi Jeruzalem in njegov tempelj.
23., 24. Kaj poleg rimskega imperija še predstavljajo noge podobe?
23 Železna stegna (noge, NW) podobe iz Nebukadnezarjevih sanj pa niso predstavljala le rimskega imperija, temveč tudi njegov politični izrastek. Preberimo si, kaj piše v Razodetju 17:10: »Je kraljev sedem: pet jih je padlo in eden je, drugi še ni prišel, in kadar pride, sme malo časa ostati.« Ko je apostol Janez napisal te besede, je bil na otoku Patmosu, kamor so ga bili izgnali Rimljani. Peteri kralji oziroma svetovne sile, ki so dotlej že padle, so bile: Egipt, Asirija, Babilon, Medo-Perzija in Grčija. Šesta, rimski imperij, je bila še vedno na oblasti. Toda tudi ta naj bi padla in za njo naj bi iz enega njenih osvojenih ozemelj prišel sedmi kralj. Katera svetovna sila pa naj bi to bila?
24 Britanija je bila nekoč severozahodni del rimskega imperija. Toda do leta 1763 se je že razrasla v britanski imperij, v Britanijo, kraljico sedmerih morij. Že leta 1776 je njenih trinajst ameriških kolonij razglasilo neodvisnost in ustanovilo Združene države Amerike. Vendar sta Britanija in Združene države pozneje postali zaveznici v vojni in miru. Tako je anglo-ameriška naveza postala sedma svetovna sila iz biblijske prerokbe. Enako kakor rimski imperij se je tudi zanjo izkazalo, da je ‚močna kakor železo‘, da vlada z železno oblastjo. Železne noge podobe iz sanj torej predstavljajo hkrati rimski imperij in anglo-ameriško dvojno svetovno silo.
KRHKA ZMES
25. Kaj je Daniel povedal o stopalih in prstih na nogah podobe?
25 Daniel je nato Nebukadnezarju povedal: »Da si videl noge in prste deloma iz lončarjevega ila in deloma iz železa, pomeni, da bode razdeljeno kraljestvo; ali bode v njem nekaj trdnosti železa, kajti videl si železo zmešano z ilovino. In kakor prsti na nogah, deloma iz železa in deloma iz ila, tako bode kraljestvo deloma močno, deloma razdrobljivo. Da si pa videl železo zmešano z ilovino, pomeni, da se bodo med seboj mešali z ženitvijo [se bodo pomešali s človeškim semenom, NW], pa se vendar ne bodo držali drug drugega, kakor se železo ne more zmešati z ilom.« (Daniel 2:41–43)
26. Kdaj se pojavi vladarstvo, ki ga predstavljajo stopala in prsti na nogah?
26 Svetovne sile, v Nebukadnezarjevih sanjah predstavljene z različnimi deli podobe, si sledijo od glave do nog (stopal, NW). Kot lahko sklepamo, ponazarjajo stopala in prsti na nogah, oboji iz ‚železa, pomešanega z ilom [glino, NW],‘ zadnjo pojavno obliko človeške vlade, ki naj bi obstajala v ‚času konca‘. (Daniel 12:4)
27. a) Katero stanje slikajo stopala in prsti iz železa, pomešanega z glino? b) Kaj ponazarja deset prstov na nogah podobe?
27 Britanski imperij je na začetku 20. stoletja vladal vsakemu četrtemu človeku na zemlji. Nadaljnjim milijonom so vladali drugi evropski imperiji. Po prvi svetovni vojni pa so na mestu poprejšnjih imperijev pririle na dan cele skupine držav. Ta pojav se je po drugi svetovni vojni še stopnjeval. Z nadaljnjim razvojem nacionalizma pa se je število držav na svetu že kar dramatično povečalo. Deset prstov na nogah podobe ponazarja vse te soobstoječe sile in vlade, saj število deset v Bibliji včasih označuje zemeljsko polnoštevilnost. (Primerjaj 2. Mojzesova 34:28; Matevž 25:1; Razodetje 2:10.)
28., 29. a) Kaj je po Danielovih besedah predstavljala glina? b) Kaj lahko rečemo o zmesi železa in gline?
28 Zdaj živimo v ‚času konca‘, torej smo prišli že do stopal te podobe. Nekatere vlade, ki jih na podobi slikajo stopala in prsti iz železa, pomešanega z glino, so res železne, se pravi samodrške ali tiranske. Druge pa so podobne glini. V čem? Daniel je glino povezal s ,človeškim semenom‘. (Daniel 2:43, SSP) Gre torej za to, da so tudi tradicionalna kakor železo trda vladarstva kljub siceršnji krhkosti gline, iz katere človeško seme sestoji, čedalje bolj prisiljena poslušati to ljudstvo, ki hoče ravno tako imeti besedo v tem, kako mu vladajo. (Job 10:9) Toda samodrška vlada in ljudske množice nikakor ne gredo oziroma ne držijo skupaj, kakor se tudi železo ne meša z glino. Svet bo torej ob padcu podobe politično zares hudo razdrobljen!
29 Ali pa bo cela podoba padla že kar zaradi te razdeljenosti stopal in prstov na nogah? Kaj se bo zgodilo s podobo?
DRAMATIČNI VRHUNEC!
30. Opišite vrhunec Nebukadnezarjevih sanj.
30 Oglejmo si zdaj vrhunec sanj. Daniel je kralju povedal: »Gledal si, dokler se ni kamen odtrgal brez rok in je udaril podobo na njene noge, železne in ilovnate, ter jih je razdrobil. Tedaj je hkratu bilo razdrobljeno železo, il, bron, srebro in zlato, in bilo je kakor pleve na gumnu po leti: veter je odnesel vse, da temu ni bilo najti sledu. Kamen pa, ki je bil udaril podobo, je postal velika gora in je napolnil vso zemljo.« (Daniel 2:34, 35)
31., 32. Kaj je bilo napovedano v zadnjem delu Nebukadnezarjevih sanj?
31 Prerokba se je nadaljevala s pojasnilom: »A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke: prav kakor si videl, da se je raz goro odtrgal kamen brez človeških rok in je zdrobil železo, bron, il, srebro in zlato. Véliki Bog je oznanil kralju, kaj se zgodi po tem času; in resnične so tiste sanje in njih razlaga zanesljiva.« (Daniel 2:44, 45)
32 Ko je Nebukadnezar dojel, da so to res bile njegove sanje in da je to njihova razlaga, je priznal, da je Danielov Bog edini, ki je »kraljem Gospod in razodevalec skrivnosti«. Danielu in njegovim trem hebrejskim tovarišem je tudi zaupal zelo odgovorne položaje. (Daniel 2:46–49) Kakšen pa je današnji pomen te Danielove ‚zanesljive razlage‘?
‚GORA NAPOLNI ZEMLJO‘
33. Od katere ,gore‘ se je odtrgal »kamen« ter kdaj in kako se je to zgodilo?
33 »Bog nebes« je oktobra 1914, ko so se končali »za to določeni časi narodov« (NW), ustanovil nebeško Kraljestvo, s tem da je posadil na prestol svojega maziljenega Sina, Jezusa Kristusa, za ‚Kralja kraljev in gospodov Gospoda‘. * (Lukež 21:24; Razodetje 12:1–5; 19:16) »Kamen«, Mesijansko kraljestvo, se je torej od ,gore‘, Jehovove vesoljne suverenosti, odtrgal po Božji moči in ne po človeški roki. In ta nebeška vlada je v rokah Jezusa Kristusa, ki mu je Bog podelil nesmrtnost. (Rimljanom 6:9; 1. Timoteju 6:15, 16) To »kraljestvo Gospoda [Boga] našega in Kristusa njegovega«, ki je izraz Jehovove vesoljne suverenosti, torej ne bo nikoli prešlo v roke koga drugega. Obstajalo bo večno. (Razodetje 11:15)
34. Kako se je Božje kraljestvo rodilo »v dneh teh kraljev«?
34 Kraljestvo se je rodilo »v dneh teh kraljev«. (Daniel 2:44) To niso bili le kralji, ki jih slika deset prstov podobe, temveč tudi tisti, ki jih ponazarjajo železni, bakreni, srebrni in zlati deli. Babilonski, perzijski, grški in rimski imperij resda niso več svetovne sile, toda njihovi ostanki so leta 1914 še vedno obstajali. Ozemlje Babilonije je takrat zasedal turški otomanski imperij in tudi v Perziji (Iranu), Grčiji ter Rimu (v Italiji) so delovale državne vlade.
35. Kdaj bo »kamen« udaril v podobo in kako temeljito bo podoba odstranjena?
35 Božje nebeško Kraljestvo bo kmalu udarilo v stopala te simbolične podobe. In kakšna bo posledica? Vsa kraljestva, ki jih ta podoba upodablja, bodo razdrobljena, uničena. V ‚vojski tistega velikega dne Boga Vsegamogočnega‘ bo ta »kamen« udaril s takšno drobilno močjo, da od podobe ne bo ostalo nič drugega kot prah, ki pa ga bo odpihnil viharen veter od Boga kakor pleve na gumnu. (Razodetje 16:14, 16) In kakor je potem ta kamen postal velik kakor gora in napolnil vso zemljo, tako bo tudi Božje kraljestvo postalo gora, vlada, ki jo bo čutiti po ‚vsej zemlji‘. (Daniel 2:35)
36. Zakaj lahko Mesijanskemu kraljestvu rečemo trdno stoječa vlada?
36 Mesijansko kraljestvo je seveda nebeško, toda svojo oblast bo razširilo tudi na našo zemljo v blagoslov vseh njenih poslušnih prebivalcev. Ta trdno stoječa vlada ‚vekomaj ne bo razdejana‘, niti se ne bo ‚prepustila nobenemu drugemu ljudstvu‘. Od kraljestev umrljivih človeških vladarjev se razlikuje tudi po tem, da bo ‚sama stala na veke‘, večno. (Daniel 2:44) Da bi le tudi vi uživali to prednost, da bi smeli večno bivati pod njeno oblastjo.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 33 Glej 6. poglavje v tej knjigi.
KAJ STE SPOZNALI?
• Katere svetovne sile upodabljajo posamezni deli velike podobe iz Nebukadnezarjevih sanj?
• Katero svetovno stanje upodabljajo stopala in deset prstov na nogah iz železa, pomešanega z glino?
• Kdaj se je odtrgal »kamen« in od katere ,gore‘?
• Kdaj bo »kamen« udaril v podobo?
[Vprašanja]
[Okvir/slike na straneh 63-67]
KRALJ VOJŠČAK ZGRADI IMPERIJ
BABILONSKI prestolonaslednik s svojo vojsko pri Karkemišu v Siriji razbije egiptovsko vojsko faraona Nekona. Poraženi Egipčani bežijo na jug proti Egiptu, Babilonci pa jo uberejo za njimi. Toda zmagoviti prestolonaslednik mora opustiti svoje zasledovanje. Dobi namreč sporočilo iz Babilona, da mu je umrl oče Nabopolasar. Nebukadnezar svojim generalom naroči, naj pripeljejo ujetnike in plen za njim, sam pa se hitro vrne domov in zasede prestol, ki mu ga je zapustil njegov oče.
Nebukadnezar je tako leta 624 pr. n. š. zasedel babilonski prestol in postal drugi vladar novobabilonskega imperija. Med svojo 43-letno vlado je osvojil ozemlje, ki je bilo nekoč pod oblastjo asirske svetovne sile in svoje gospostvo še razširil: na severu si je priključil Sirijo, na zahodu pa Palestino vse do meje z Egiptom. (Glej zemljevid.)
V četrtem letu svojega vladanja (leta 620 pr. n. š.) si je podjarmil Judovo in ga naredil za svoje vazalno kraljestvo. (2. kraljev 24:1) Po treh letih se je to uprlo in Babilonci so prišli nad Jeruzalem in ga oblegali. Nebukadnezar je Jojahina, Daniela in še mnoge druge odgnal v Babilon. S sabo je odnesel tudi nekaj posod iz Jehovovega templja. Za vazalnega kralja na Judovem pa je postavil Jojahinovega strica Zedekija. (2. kraljev 24:2–17; Daniel 1:6, 7)
Nekoliko kasneje se je uprl tudi Zedekija in se povezal z Egiptom. Nebukadnezar je spet oblegal Jeruzalem, in tako je leta 607 pr. n. š. predrl obzidje, zažgal tempelj ter razdejal mesto. Pomoril je vse Zedekijeve sinove, Zedekija samega pa oslepil in zvezal, da ga je kot jetnika odpeljal v Babilon. Večino ljudstva je odpeljal v ujetništvo in v Babilon odnesel vse preostale posode iz templja. »Tako je bil Juda preseljen v ujetništvo iz dežele svoje.« (2. kraljev 24:18–25:21)
S trinajstletnim obleganjem je Nebukadnezar osvojil tudi Tir. Glave vojakov so med obleganjem ‚oplešele‘ od nošenja čelade in njihove rame so se ‚ogulile‘ od nošenja gradbenega materiala za izdelovanje oblegovalnih naprav. (Ezekiel 29:18) Nazadnje se je Tir pod babilonskimi silami vdal.
Babilonski kralj je bil očitno genialen vojaški strateg. Nekatera literarna dela, še zlasti babilonska, ga opisujejo tudi kot pravičnega kralja. Sveto pismo sicer posebej ne pravi, da je bil pravičen, toda prerok Jeremija je denimo Zedekiju dejal, da bodo z njim, čeprav se je uprl, ravnali pošteno, ‚če bo šel in se vdal knezom kralja babilonskega‘. (Jeremija 38:17, 18) In z Jeremijem samim je Nebukadnezar po uničenju Jeruzalema ravnal spoštljivo. Zanj je zapovedal: »Vzemi ga in dobro pazi nanj in ne stori mu nič hudega, temuč delaj ž njim, kakor ti poreče.« (Jeremija 39:11, 12; 40:1–4)
Kot državni upravitelj je Nebukadnezar hitro opazil, kakšni so in kakšne sposobnosti imajo Daniel in njegovi trije tovariši Sadrah, Mesah in Abednego, s hebrejskimi imeni Hananija, Misael in Azarija. Zato jih je postavil na odgovorne položaje v svojem kraljestvu. (Daniel 1:6, 7, 19–21; 2:49)
Kot vernik je bil Nebukadnezar posebej vdan Marduku, glavnemu babilonskemu bogu. Pripisoval mu je zasluge za vse svoje osvajalske podvige. V Babilonu je Marduku in številnim drugim babilonskim božanstvom zgradil in okrasil templje. Tudi zlata podoba, ki jo je dal postaviti v ravnini Dura, je bila verjetno posvečena Marduku. In zdi se, da se je pri načrtovanju svojih vojaških potez zelo zanašal na vedeževalske napovedi.
Nebukadnezar je bil ponosen tudi na to, da je obnovil Babilon, takrat največje mesto z obzidjem. Dogradil je masivno dvojno mestno obzidje, ki ga je začel graditi že njegov oče, in zdelo se je, da je mesto zdaj nepremagljivo. Popravil je tudi staro palačo v središču mesta in kaka dva kilometra severno sezidal letno palačo. Na željo svoje žene, ki je bila Medijka in se ji je tožilo po gričih in gozdovih njene domovine, naj bi bil zgradil tudi viseče vrtove, ki so jih šteli k sedmerim čudesom staroveškega sveta.
»Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?« Tako se je Nebukadnezar nekega dne hvalil, ko se je sprehajal po kraljevi palači v Babilonu. »Še je bila tista beseda v ustih kraljevih,« ko je zblaznel. Kot je napovedal Daniel, sedem let ni mogel vladati, jedel pa je le zelenjavo. Po koncu teh sedmih let je zopet dobil kraljestvo nazaj in mu vladal do svoje smrti leta 582 pr. n. š. (Daniel 4:30–36)
KAJ STE SPOZNALI?
Kaj lahko rečemo o tem, kakšen je bil Nebukadnezar kot
• vojaški strateg?
• državni upravitelj?
• častilec Marduka?
• graditelj?
[Zemljevid]
(Lega besedila – glej publikacijo)
BABILONSKI IMPERIJ
RDEČE MORJE
Jeruzalem
Evfrat
Tigris
Ninive
Susan
Babilon
Ur
[Slika]
Babilon, največje obzidano mestosvojega časa
[Slika]
Zmaj, simbol Marduka
[Slika]
Znameniti babilonski viseči vrtovi
[Diagram/slika na strani 56]
(Lega besedila – glej publikacijo)
SVETOVNE SILE IZ DANIELOVE PREROKBE
Velika podoba (Daniel 2:31–45)
BABILONIJA od 607 pr. n. š.
MEDO-PERZIJA od 539 pr. n. š.
GRČIJA od 331 pr. n. š.
RIM od 30 pr. n. š.
ANGLO-AMERIŠKA SVETOVNA SILA od 1763 n. š.
POLITIČNA DELITEV SVETA v času konca
[Slika čez celo 47. stran]
[Slika čez celo 58. stran]
