Šesto poglavje

Razkritje skrivnosti o velikem drevesu

1. Kaj se je zgodilo s kraljem Nebukadnezarjem in katera vprašanja se nam pri tem zastavljajo?

JEHOVA je kralju Nebukadnezarju dovolil, da je postal vladar sveta. Kot babilonski monarh je ta imel veliko bogastva, razkošno obloženo mizo, sijajno palačo, skratka vse gmotne reči, kar si jih je le mogel poželeti. Toda kot bi mignil, ga je doletelo ponižanje. Polotila se ga je duševna motnja in popolnoma se je poživalil! Pahnili so ga od kraljeve mize in iz vladarske palače. Živel je na polju in jedel travo kakor vol. Kako to, da ga je zadela takšna nadloga? In zakaj naj bi nas to zanimalo? (Primerjaj Job 12:17–19; Propovednik 6:1, 2.)

KRALJ POVELIČUJE NAJVIŠJEGA

2., 3. Kaj je babilonski kralj želel svojim podložnikom in kako je gledal na Najvišjega Boga?

² Nebukadnezar je nedolgo po tem, ko je od popolnega duševnega zloma prišel k sebi, o tem, kar se je zgodilo, po vsem svojem kraljestvu poslal kaj nenavadno poročilo. Jehova pa je preroka Daniela navdihnil, da je o teh dogodkih ohranil točen zapis. In ta se začenja takole: »Nebukadnezar kralj vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži! Vzvidelo se mi je, da oznanjam znamenja in čudeže, ki jih je Bog Najvišji storil pri meni. Kako velika so znamenja njegova in čudeži njegovi kako mogočni!  Kraljestvo njegovo je kraljestvo večno in gospostvo njegovo od roda do roda!« (Daniel 4:1–3)

³ Nebukadnezar je imel podložnike »po vsej zemlji«; njegov imperij je namreč obsegal večino sveta, o katerem piše Biblija. O Danielovem Bogu pa je kralj rekel: »Kraljestvo njegovo je kraljestvo večno.« Kako so te besede poveličale Jehova po vsem babilonskem imperiju! In Nebukadnezar je tokrat že drugič hočeš nočeš prišel do sklepa, da je večno samo Božje kraljestvo, da bo torej samo to ostalo »na veke«. (Daniel 2:44)

4. S čim so se pri Nebukadnezarju začela Jehovova ,znamenja in čudeži‘?

⁴ Katera »znamenja in čudeže« pa je storil »Bog Najvišji«? Začeli so se s tem, kar je kralj sam doživel in kar je potem takole opisal: »Jaz Nebukadnezar, ko sem pokojno živel v hiši svoji in srečo užival v palači svoji, sem videl sanje, ki so me prestrašile; in premišljevanje na ležišču mojem in prikazni glave moje so me plašile.« (Daniel 4:4, 5) Kako pa se je babilonski kralj odzval na te vznemirljive sanje?

5. Kako je Nebukadnezar gledal na Daniela in zakaj?

⁵ Nebukadnezar je zbral babilonske modrijane in jim povedal, kaj je sanjal. Toda kako so ga ti razočarali! Sanj nikakor niso znali razložiti. Vendar zapis nadaljuje: »Nazadnje [. . .] stopi predme Daniel, ki mu je bilo ime Beltsazar po imenu boga mojega in v katerem je duh svetih bogov; in njemu povem sanje.« (Daniel 4:6–8) Z Beltsazarjem so Daniela poimenovali na dvoru, in lažno božanstvo, ki mu je kralj rekel ‚moj bog‘, je verjetno bilo ali Bel ali Nebo ali pa Marduk. Nebukadnezar je verjel v mnogo bogov, zato je za Daniela rekel, da je v  njem »duh svetih bogov«. In ker je bil Daniel načelnik vseh babilonskih modrijanov, ga je kralj imenoval kar »prvak čarovnikov«. (Daniel 2:48; 4:6, SSPv NW 4:9; primerjaj Daniel 1:20, SSP.) Seveda pa zvesti Daniel ni nikoli zapustil Jehovovega čaščenja in se začel ukvarjati z magijo. (3. Mojzesova 19:26; 5. Mojzesova 18:10–12)

OGROMNO DREVO

6., 7. Kako bi opisali to, kar je Nebukadnezar videl v sanjah?

⁶ O čem pa so govorile sanje, ki so babilonskega kralja tako plašile? »Prikazni glave moje na ležišču mojem so pa bile te,« je nadaljeval Nebukadnezar. »Videl sem, in glej: drevo stoji sredi zemlje, in višina njegova ogromna. Drevo je postalo veliko in močno in visokost njegova je segala do neba, in bilo ga je videti do konca vse zemlje. Listje njegovo je bilo lepo in sad njegov obilen in živeža je bilo na njem dosti za vse; poljske zveri so imele senco pod njim in ptice nebeške so gnezdile na njegovih vejah in ž njim se je živilo sleherno meso.« (Daniel 4:10–12) Nebukadnezar naj bi bil baje zaljubljen v velike libanonske cedre. Šel si jih je celo ogledat in si dal cedrovino pripeljat v Babilon za gradnjo. Toda še nikoli ni videl ničesar, kar bi bilo podobno drevesu, ki ga je videl v teh sanjah. Drevo je stalo na zelo opaznem mestu, »sredi zemlje«; videlo se ga je po vsej zemlji in je bilo tako rodovitno, da je dajalo hrano vsemu mesu.

⁷ Sanje pa so obsegale še več, saj je Nebukadnezar dodal: »Videl sem v prikaznih glave svoje na ležišču svojem, in glej: varuh in svetnik stopi doli z neba, glasno vpije in tako veli: Posekajte drevo in mu porežite  veje, posmukajte mu listje ter raztresite sad njegov! zveri naj zbežé izpod njega in ptiči z vej njegovih! Toda panj njegov s koreninami pustite v zemlji, to pa v okovih železnih in bronastih, v travi na polju; in rosa nebeška naj ga moči in z zvermi mu bodi delež v travi zemeljski.« (Daniel 4:13–15)

8. Kdo je bil »varuh«?

⁸ Babilonci so v svoji religiji dobra in zla duhovna stvarjenja pojmovali čisto po svoje. Kdo pa je bil ta »varuh« oziroma stražar z neba? Imenuje ga tudi »svetnik«, zato je to bil gotovo pravičen angel, ki je zastopal Boga. (Primerjaj Psalm 103:20, 21.) Zamislite si, katera vprašanja vse Nebukadnezarju niso dala spati! Zakaj to drevo posekati? Kakšne koristi je z železnimi in bronastimi okovi ustaviti rast panja s koreninami? Čemú naj sploh bo takle klavrni štor?

9. Kaj je, na kratko povedano, dejal varuh in katera vprašanja se ob tem zastavljajo?

⁹ Nebukadnezar je bil gotovo popolnoma zbegan, ko je slišal še varuhove nadaljnje besede: »Človeško srce njegovo bodi izpremenjeno in dá naj se mu zverinsko srce; in sedem časov naj mine nad njim. Po sklepu varuhov je to poročilo in povelje svetih je ta beseda, da bi spoznali živeči, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče, in more najnižjega izmed ljudi postaviti nad njim.« (Daniel 4:16, 17) V drevesnem panju in njegovih koreninah ne bije človeško srce. Kako mu je potem mogoče dati zverinsko srce? Kaj je »sedem časov«? In kako se vse to nanaša na vladanje v »kraljestvu človeškem«? Nebukadnezar je vse to seveda hotel izvedeti.

 NIČ DOBREGA ZA KRALJA

10. a) Kaj vse lahko v Svetem pismu simbolizirajo drevesa? b) Kaj upodablja veliko drevo?

¹⁰ Daniel je prvi trenutek, ko je slišal sanje, osupnil, nato pa ga je postalo strah. Nebukadnezar ga je priganjal, naj jih vendar razloži, zato je prerok dejal: »Gospod moj, da bi veljale sanje tvojim sovražilcem in neprijateljem tvojim njih razlaga! Drevo, ki si ga videl, da je postalo veliko in močno [. . .]: to si ti, o kralj, ki si postal velik in mogočen; kajti tvoja velikost je vzrasla in sega do neba in gospostvo tvoje do konca zemlje.« (Daniel 4:18–22) V Svetem pismu lahko drevesa simbolizirajo posameznike, vladarje in kraljestva. (Psalm 1:3; Jeremija 17:7, 8; Ezekiel, 31. poglavje) Tudi Nebukadnezar je, kakor ogromno drevo iz njegovih sanj, »postal velik in mogočen«, postal je voditelj svetovne sile. Vendar pa to veliko drevo upodablja »gospostvo [. . .] do konca zemlje« in zajema celotno človeško kraljestvo. Predstavlja torej Jehovovo vesoljno vrhovno oblast, še zlasti v tem, kolikor je ta povezana z zemljo. (Daniel 4:17)

11. Kako je bilo iz sanj, ki jih je imel kralj, razvidno, da bo doživel hudo ponižanje?

¹¹ Nebukadnezarja je čakalo ponižanje. Daniel je na to takole opozoril: »Da je videl kralj varuha in svetnika, da je stopil z neba in velel: Posekajte drevo in ga izničite; toda panj njegov s koreninami pustite v zemlji, to pa v okovih železnih in bronastih, v travi na polju, in rosa nebeška naj ga moči in z zvermi poljskimi mu bodi delež, dokler ne mine sedem časov nad njim — to je razlaga, o kralj, in to je sklep Najvišjega, ki pride nad gospoda mojega, kralja.« (Daniel 4:23, 24) Posredovati mogočnemu kralju takšno sporočilo je gotovo terjalo pogum!

12. Kaj naj bi bilo Nebukadnezarja zadelo?

 ¹² Kaj naj bi torej zadelo Nebukadnezarja? Zamislite si njegov odziv, ko je Daniel še pristavil: »Pahnejo te ven izmed ljudi in pri zverini poljski bode bivališče tvoje, in travo ti bodo dajali jesti kakor volom in rosa nebeška te bo močila, in sedem časov mine nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče.« (Daniel 4:25) Očitno naj bi Nebukadnezarja ‚pahnili ven izmed ljudi‘ celo njegovi lastni dvorni uradniki. Toda ali naj bi zanj vendarle skrbeli sočutni čredniki ali pastirji? Ne. Bog je namreč odredil, da bo Nebukadnezar bival »pri zverini poljski« in bo jedel travo.

13. Kaj naj bi se bilo zgodilo z Nebukadnezarjevim položajem svetovnega vladarja, kot je to razvidno iz sanj o drevesu?

¹³ Ravno tako kot je bilo posekano drevo, naj bi tudi Nebukadnezarja vrgli s prestola svetovnega vladarja, toda le za nekaj časa. Daniel je namreč pojasnil: »Da so veleli, naj ostane drevesu panj s koreninami, pomeni, da ti bode kraljestvo zopet utrjeno, brž ko spoznaš, da vladajo nebesa.« (Daniel 4:26) V Nebukadnezarjevih sanjah je panj s koreninami oziroma štor podrtega drevesa smel ostati, le da so ga dali v okove, da ni mogel rasti. Podobno naj bi tudi babilonskemu kralju ostal »panj s koreninami«, le da naj bi okovi za »sedem časov« zadrževali njegov razcvet. Njegov položaj svetovnega vladarja naj bi bil podoben okovanemu drevesnemu štoru. Bil naj bi mu prihranjen, dokler ne bi nad njim minilo sedem časov. Jehova pa naj bi pazil, da v tem obdobju Nebukadnezarja ne bi nihče nasledil kot edini vladar v Babilonu, čeprav je morda njegov sin Evil Merodak zanj opravljal vladarske posle.

14. K čemu je Daniel spodbudil Nebukadnezarja?

 ¹⁴ Daniel je Nebukadnezarja glede na to, kar je bilo temu napovedano, še pogumno spodbudil: »Zatorej ti bodi, o kralj, ugoden svet moj, da pretrgaj grehe svoje s pravičnostjo in krivice svoje z usmiljenostjo do ubogih, da se podaljša blagostanje tvoje.« (Daniel 4:27) Če bi Nebukadnezar zapustil svojo grešno pot zatiranja in prevzetnosti, bi se morda zanj vendarle kaj spremenilo. Navsezadnje se je Jehova približno dve stoletji predtem odločil pomoriti prebivalce asirske prestolnice Ninive, pa tega ni storil, ker so se tamkajšnji kralj in njegovi podložniki pokesali. (Jona 3:4, 10; Lukež 11:32) Kaj pa ponosni Nebukadnezar? Ali bo svoje življenje kaj spremenil?

PRVA URESNIČITEV SANJ

15. a) Kakšen je Nebukadnezar še naprej ostal? b) Kaj o Nebukadnezarjevih dejavnostih odkrivajo vklesani napisi?

¹⁵ Nebukadnezar je ostal prevzeten. Dvanajst mesecev zatem, ko je sanjal o drevesu, se je sprehajal na strehi svoje palače in se hvalil: »Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?« (Daniel 4:28–30) Nimrod je Babilon (Babel) ustanovil, Nebukadnezar pa je mestu dal sijaj. (1. Mojzesova 10:8–10) Na enem svojih vklesanih klinopisnih napisov se takole hvali: »Jaz sem Nebukadrecar, kralj Babilona, obnovitelj Esagile in Ezide, Nabopolasarjev sin. [. . .] Okrepil sem utrdbi Esagilo in Babilon in za večno utrdil ime svoje vladavine.« (George A. Barton, Archaeology and the Bible, 1949, strani 478–79) Neki drug napis pa navaja kakih 20 templjev, ki jih je ta kralj prenovil ali ponovno zgradil. »Pod Nebukadnezarjem,« beremo v The World Book Encyclopedia, »je Babilon postal eno  najsijajnejših mest starega veka. V svojih zapisih je redkokdaj omenjal svoje vojaške operacije, pisal pa je o svojih gradbenih projektih in svoji pozornosti do bogov Babilonije. Verjetno je prav Nebukadnezar v Babilonu zgradil viseče vrtove, ki spadajo med sedmera čudesa starega sveta.«

16. Kako naj bi bil Nebukadnezar kmalu ponižan?

¹⁶ Toda prevzetnega Nebukadnezarja je kljub njegovemu bahanju čakalo skorajšnje ponižanje. Navdihnjena pripoved se glasi: »Še je bila tista beseda v ustih kraljevih, pa pride glas z neba: Tebi, o kralj Nebukadnezar, se pravi: Kraljestvo ti je odvzeto! In spode te izmed ljudi in pri zverini poljski bode bivališče tvoje, travo ti bodo dajali jesti kakor volom in sedem časov mine nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče.« (Daniel 4:31, 32)

17. Kaj se je prevzetnemu Nebukadnezarju zgodilo in v kakšnih razmerah se je kmalu znašel?

¹⁷ Nebukadnezar je pri priči izgubil razum. Pahnili so ga stran od ljudi in jedel je zelenje ,kakor vol‘. Zunaj med poljskimi živalmi gotovo ni sedel križem rok v travi sredi navideznega raja in se vsak dan hladil z osvežilnim vetričem. V današnjem Iraku, kjer ležijo babilonske ruševine, se temperatura giblje od 50°C v poletnih mesecih do kar precej pod ničlo pozimi. Nebukadnezarjevi neurejeni ter soncu, vetru in dežju izpostavljeni dolgi, razmršeni lasje so zares postali kakor orlovo perje, njegovi nepostriženi nohti na rokah in nogah pa kot ptičji kremplji. (Daniel 4:33) Kakšno ponižanje za tega prevzetnega svetovnega vladarja!

18. Kaj se je med sedmimi časi godilo z babilonskim prestolom?

¹⁸ Veliko drevo v Nebukadnezarjevih sanjah je padlo, njegov štor pa so za sedem časov dali v okove, ki so  mu preprečevali rast. Podobno je bil tudi Nebukadnezar, ko ga je Jehova udaril z norostjo, »pahnjen s kraljevskega prestola«. (Daniel 5:20) S tem se je tudi njegovo srce tako rekoč spremenilo iz človeškega v volovsko. Pa vendar mu je Bog prihranil prestol do konca sedmih časov. Evil Merodak je medtem verjetno začasno opravljal posle vladnega poglavarja, Daniel pa je bil ‚vladar nad vso pokrajino Babilonsko in prvi načelnik vsem modrijanom v Babilonu‘. In njegovi trije hebrejski tovariši so še naprej soupravljali zadeve te pokrajine. (Daniel 1:11–19; 2:48, 49; 3:30) Ta četverica pregnancev je čakala, da se Nebukadnezar, takrat spet zdrave pameti, vrne na kraljevi prestol, potem ko ga bo izučilo, »da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče«.

NEBUKADNEZARJEVA OZDRAVITEV

19. Kaj je babilonski kralj Nebukadnezar spoznal, potem ko mu je Jehova vrnil zdravo pamet?

¹⁹ Jehova je ob koncu sedmih časov Nebukadnezarju vrnil zdravo pamet. Tedaj je kralj priznal Najvišjega Boga z besedami: »Ob koncu tistih dni [. . .] sem povzdignil jaz Nebukadnezar oči proti nebesom, in razum moj se mi je povrnil; in hvalil sem Najvišjega in slavil sem in poveličeval njega, ki večno živi, čigar gospostvo je večno gospostvo in kraljestvo njegovo od roda do roda. In vse prebivalce zemlje je šteti za nič, in po volji svoji ravna z vojsko nebeško in s prebivalci zemlje, in nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš?« (Daniel 4:34, 35) Nebukadnezar je torej vendarle spoznal, da je Najvišji resnično Suvereni vladar v človeškem kraljestvu.

20., 21. a) Kako ima odstranitev kovinskih okovov, ki so obdajali drevesni štor iz sanj, vzporednico v tem, kar se je zgodilo Nebukadnezarju? b) Kaj je Nebukadnezar priznal in ali je zaradi tega že postal Jehovov častilec?

 ²⁰ Ko se je Nebukadnezar vrnil na svoj prestol, je bilo tako, kot bi odpadli okovi, ki so obdajali drevesni štor iz sanj. Sam je o svoji ozdravitvi rekel: »V tistem času se mi je povrnil razum moj in v čast mojega kraljestva se mi je povrnila slava moja in svetlost; in moji svetovalci in mogočneži so me iskali, in bil sem zopet postavljen v kraljestvo svoje in posebna velikost mi je bila pridejana.« (Daniel 4:36) Če je kdo od dvornih uradnikov kralja prej, ko je bil še brez uma, zaničeval, ga je zdaj ‚iskal‘ nadvse pohlevno.

²¹ Kakšna »znamenja in čudeže« je torej napravil Najvišji Bog! Naj nas ne preseneča, da je babilonski kralj po ozdravitvi rekel: »Sedaj jaz Nebukadnezar slavim, povišujem in poveličujem Kralja nebes, zakaj vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on ponižati.« (Daniel 4:2, 37) Vendar pa Nebukadnezar zaradi tega priznanja še ni postal nejudovski častilec Jehova.

ALI JE ZA TO KJE KAK SVETNI DOKAZ?

22. S katero duševno motnjo nekateri enačijo Nebukadnezarjevo blaznost in kaj bi morali upoštevati glede vzroka njegove duševne motenosti?

²² Nekateri v Nebukadnezarjevi norosti prepoznavajo likantropijo. Neki zdravstveni slovar pravi: »LIKANTROPIJA [. . .] iz [lýkos], lupus, volk; [ánthropos], homo, človek. Tako so poimenovali bolezen, pri kateri si človek domišlja, da se je spremenil v žival, in posnema glasove ali krike, videz ali vedenje te živali. Takšni posamezniki  si ponavadi domišljajo, da so se spremenili v volka, psa ali mačko, včasih pa tudi v vola, kot Nebukadnezar.« (Dictionnaire des sciences médicales, par une société de médicins et de chirurgiens, Pariz, 1818, 29. zvezek, 246. stran) Simptomi likantropije so res podobni bolezenskim znakom, ki jih je imel Nebukadnezar v svoji dementnosti. Ker pa mu je duševno bolezen odredil Bog, ne moremo natančno določiti, za katero znano bolezen je šlo.

23. Kako o Nebukadnezarjevi blaznosti pričuje svetni vir?

²³ Strokovnjak John E. Goldingay navaja več vzporednic k Nebukadnezarjevi blaznosti in ozdravitvi. Pravi na primer: »Fragment nekega klinopisnega besedila očitno namiguje na to, da je imel Nebukadnezar nekakšno duševno motnjo, in morebiti tudi na to, da je zanemaril in zapustil Babilon.« Goldingay navaja dokument z naslovom »Babilonski Job« in pravi, da ta »pričuje o Božjih kaznih, o bolezni, ponižanju, o iskanju razlage za moraste sanje, o tem, kako je padel kakor drevo, kako so ga pahnili ven, kako je jedel travo, izgubil razum, bil podoben govedu, o tem, kako je Marduk poslal nadenj dež, o iznakaženih nohtih, dolgih laseh, pa o vklenjenju in nato ozdravitvi, za katero hvali boga«.

SEDEM ČASOV, KI SE TIČEJO TUDI NAS

24. a) Kaj simbolizira veliko drevo iz sanj? b) Kaj je bilo zadržano za sedem časov in kako je do tega prišlo?

²⁴ Nebukadnezar je torej, kot to upodablja veliko drevo, simboliziral svetovno vladarstvo. Toda spomnimo se, da to drevo predstavlja veliko mogočnejše vladarstvo in vrhovno oblast od tega, kar je imel babilonski kralj. Simbolizira vesoljno suvereno oblast Jehova, »Kralja nebes«, zlasti v tem, kolikor je ta povezana z zemljo. Predno so  Jeruzalem uničili Babilonci, je bilo v njem središče kraljestva, ki je predstavljalo Božjo suvereno oblast v zvezi z zemljo; David in njegovi dediči so sedeli na »Jehovovem prestolu«. (1. letopisov 29:23, NW) Bog sam je dal to suvereno oblast leta 607 pr. n. š. posekati in okovati, ko je po Nebukadnezarju uničil Jeruzalem. Vlada Božje suverene oblasti za zemljo, ki naj bi jo opravljalo kraljestvo iz Davidovega rodu, je bila zadržana za sedem časov. Kako dolgo pa je trajalo teh sedem časov? Kdaj so se začeli in kaj je zaznamovalo njihov konec?

25., 26. a) Kako dolgo je v Nebukadnezarjevem primeru trajalo »sedem časov« in zakaj odgovarjate tako? b) Kdaj in kako naj bi se »sedem časov« začelo v večji spolnitvi?

²⁵ Nebukadnezarju so med blaznostjo »lasje zrasli kakor orlom perje in nohti kakor ptičji kremplji«. (Daniel 4:33) Za kaj takšnega pa je bilo treba več časa kot sedem dni oziroma tednov. V več prevodih tu piše »sedem časov«, možna prevedka pa sta še »določeni (odmerjeni) časi« ali »časovna obdobja«. (Daniel 4:16, 23, 25, 32) V neki starogrški različici (Septuaginti) piše »sedem let«. »Sedem časov« je kot »sedem let« obravnaval tudi Jožef, judovski zgodovinar iz prvega stoletja. (Judovske starožitnosti, 10. knjiga, 10. poglavje, 6. odstavek) Tudi nekateri hebraisti te ,čase‘ pojmujejo kot ,leta‘. Tako s »sedem let« prevajajo An American Translation, Today’s English Version in tudi James Moffatt.

²⁶ Nebukadnezarjevih »sedem časov« je očitno obsegalo sedem let. Leto pa je v prerokbi povprečno dolgo 360 dni ali 12 mesecev po 30 dni. (Primerjaj Razodetje 12:6, 14.) Kraljevih »sedem časov« ali sedem let je torej trajalo 360 dni pomnoženo s 7, kar je 2520 dni. Kako pa je z večjo spolnitvijo teh sanj? Preroških »sedem časov«  je trajalo veliko dlje od 2520 dni. To nakazujejo naslednje Jezusove besede: »Jeruzalem [. . .] bodo teptali narodi, dokler se ne izpolnijo [za to določeni, NW] časi narodov.« (Lukež 21:24, SSP) To ‚teptanje‘ se je začelo leta 607 pr. n. š., ko je bil Jeruzalem uničen in je Božje tipsko kraljestvo na Judovem nehalo delovati. Kdaj pa naj bi se to teptanje končalo? »Ko bo vse prenovljeno« in se bo po simboličnem Jeruzalemu, Božjem kraljestvu, za zemljo spet očitno kazala božanska suverena oblast. (Dejanja 3:21, EI)

27. Zakaj bi lahko rekli, da se »sedem časov«, ki so se začeli leta 607 pr. n. š., ni končalo že čez dobesednih 2520 dni?

²⁷ Če bi od uničenja Jeruzalema leta 607 pr. n. š. šteli 2520 dobesednih dni, bi prišli samo do leta 600 pr. n. š., ki pa nima v Svetem pismu nobenega pomena. Tudi leta 537 pr. n. š., ko so se osvobojeni Judje vrnili na Judovo, Jehovova vrhovna oblast na zemlji še ni bila očitna. To lahko rečemo zato, ker Zerubabel, dedič Davidovega prestola, ni bil postavljen za kralja, temveč le za guvernerja perzijske province Juda.

28. a) Katero pravilo moramo prenesti na 2520 dni preroških ‚sedmih časov‘? b) Kako dolgo je trajalo preroških »sedem časov« in katera datuma zaznamujeta njihov začetek in konec?

²⁸ Ker je teh »sedem časov« preroških, moramo na teh 2520 dni prenesti svetopisemsko pravilo: ,Dan za leto.‘ To pravilo je začrtano v prerokbi o babilonskem obleganju Jeruzalema. (Ezekiel 4:6, 7; primerjaj 4. Mojzesova 14:34.) »Sedem časov«, ko so na zemlji brez poseganja Božjega kraljestva gospodovale nejudovske sile, je potemtakem trajalo 2520 let. Začeli so se v sedmem lunarnem mesecu (15. tišrija) leta 607 pr. n. š. z opustošenjem Judovega in Jeruzalema. (2. kraljev 25:8, 9, 25,  26) Od takrat pa do leta 1 pr. n. š. je minilo 606 let. Preostalih 1914 let pa je preteklo od takrat pa do leta 1914 n. š. Tako se »sedem časov« ali 2520 let konča 15. tišrija ali 4./5. oktobra 1914 n. š.

29. Kdo je ‚najnižji izmed ljudi‘ in kaj je Jehova storil, da ga je ustoličil?

²⁹ Tega leta so se »[določeni] časi narodov« dopolnili in Bog je vladarstvo dal ‚najnižjemu izmed ljudi‘, Jezusu Kristusu; tega so namreč sovražniki tako zaničevali, da so ga dali celo pribiti na mučilni kol. (Daniel 4:17) Da bi Jehova tega mesijanskega Kralja ustoličil, je popustil stisk simboličnih železnih in bronastih okovov, ki so obdajali »panj s koreninami«, torej njegovo vrhovno oblast. Najvišji Bog je tako dovolil, da je iz tega panja pognal kraljevski »odraslek« kot zunanji izraz božanske vrhovne oblasti za zemljo, ki jo je uveljavil po nebeškem Kraljestvu v rokah Davidovega največjega Dediča, Jezusa Kristusa. (Izaija 11:1, 2; Job 14:7–9; Ezekiel 21:27) Kako hvaležni smo Jehovu za tak blagoslovljen zasuk dogodkov in za razkritje skrivnosti o velikem drevesu!

KAJ STE SPOZNALI?

• Kaj je simboliziralo veliko drevo iz Nebukadnezarjevih sanj?

• Kaj je Nebukadnezarja zadelo v prvi spolnitvi njegovih sanj o drevesu?

• Kaj je Nebukadnezar priznal, potem ko so se njegove sanje uresničile?

• Kako dolgo je trajalo »sedem časov« v večji spolnitvi preroških sanj o drevesu, kdaj so se začeli in kdaj končali?

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 83. stran]

 [Slika čez celo 91. stran]