1., 2. a) Kaj se marsikomu zdi nemogoče, toda kaj nam zagotavlja Sveto pismo? b) Kakšen odnos z Bogom je imel Abraham in zakaj?

 KAKO bi se počutil, če bi Stvarnik nebes in zemlje zate rekel »To je moj prijatelj«? Marsikomu se kaj takega zdi nemogoče. Le kako bi lahko človek postal prijatelj Boga Jehova? Toda Sveto pismo nam zagotavlja, da smo si lahko z Bogom zares blizu.

² Tako zelo tesen odnos z Bogom je imel Abraham, ki je živel pred davnimi časi. Jehova je o tem očaku govoril kot o svojem prijatelju. (Izaija 41:8) Abraham je bil takšnega tesnega prijateljstva deležen zato, ker »je verjel Jehovu«. (Jakob 2:23) Jehova tudi danes išče priložnosti, da bi navezal tesno prijateljstvo s tistimi, ki mu služijo, in »jim izkazoval ljubezen«. (5. Mojzesova 10:15) V njegovi Besedi piše: »Približajte se Bogu in Bog se bo približal vam.« (Jakob 4:8) V teh besedah najdemo hkrati povabilo in obljubo.

3. K čemu nas Jehova vabi in kaj v zvezi s tem obljublja?

³ Jehova nas vabi, naj se z njim zbližamo. Želi nas sprejeti za svoje prijatelje. Hkrati nam obljublja, da se bo odzval, če bomo kaj naredili za to, da bi se z njim zbližali. V tem primeru se bo tudi on zbližal z nami. Tako lahko dosežemo nekaj res dragocenega – Jehova nam lahko postane »tesen prijatelj«. (Psalm 25:14) Tukaj zveza »tesen prijatelj« izraža misel o zaupnem pogovoru s posebnim prijateljem.

4. Kako bi opisal tesnega prijatelja in kako je Jehova lahko takšen prijatelj?

⁴ Ali imaš kakšnega tesnega prijatelja, ki se mu lahko zaupaš?  Takšnemu prijatelju ni vseeno, kako se počutiš. Zaupaš mu, ker je dokazal, da ti je zvest. Ko se z njim pogovarjaš o nečem, kar te veseli, si še bolj vesel. Ko te kaj muči, ti sočutno prisluhne, zato se lažje spoprijemaš s svojimi skrbmi. Razume te tudi takrat, ko je videti, da te ne razume nihče drug. Podobno je, ko se zbližaš z Bogom. Pridobiš si posebnega prijatelja, ki te zares ceni, mu je iskreno mar zate in te povsem razume. (Psalm 103:14; 1. Petrovo 5:7) Zaupaš mu svoje najbolj skrite občutke, ker veš, da je zvest tistim, ki so zvesti njemu. (Psalm 18:25) Vendar pa si lahko to posebno prijateljstvo z Bogom pridobimo samo zato, ker nam je on to omogočil.

5. Kaj je Jehova naredil, da bi se z njim lahko zbližali?

⁵ Ljudje smo grešniki, zato se sami ne bi mogli z Bogom nikoli zbližati. (Psalm 5:4) »Toda Bog nam je,« kot je napisal apostol Pavel, »svojo ljubezen izkazal s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:8) Da, Jehova je poskrbel, da je Jezus dal »svoje življenje kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Vera v to odkupno žrtev nam omogoča, da smo si lahko z Bogom blizu. Ker nas je Bog »prvi ljubil«, je položil temelj, na podlagi katerega lahko z njim sklenemo prijateljstvo. (1. Janezovo 4:19)

6., 7. a) Kako vemo, da Jehova ni skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati? b) Kako vse se nam Jehova razodeva?

⁶ Jehova pa je naredil še nekaj, in sicer razkril nam je svojo osebnost. Vsako tesno prijateljstvo temelji na tem, da posameznika dobro poznamo, cenimo njegove lastnosti in dejanja. Če bi torej bil Jehova skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati, se z njim nikoli ne bi mogli zbližati. Toda on se prav nič ne skriva, ampak želi, da ga spoznamo. (Izaija 45:19) Poleg tega je to, kar je povedal o sebi,  dostopno vsem, tudi tistim, ki jih svet po svojih merilih ne ceni prav visoko. (Matej 11:25)

⁷ Kako pa se nam Jehova razodeva? Nekatere vidike njegove osebnosti, na primer neizmernost njegove moči, globino njegove modrosti in obilje njegove ljubezni, odkrivajo njegova stvarjenjska dela. (Rimljanom 1:20) Ampak Jehova se nam ne razodeva samo po tem, kar je ustvaril. Še veliko več nam je o sebi razkril v svoji Besedi, Svetem pismu.

8. Zakaj lahko rečemo, da je Sveto pismo že samo po sebi dokaz, da nas ima Jehova rad?

⁸ Sveto pismo je že samo po sebi dokaz, da nas ima Jehova rad. V svoji Besedi se nam razodeva z izrazi, ki jih lahko razumemo. Tako ni dokazal le tega, da nas ima rad, ampak tudi to, da želi, da ga spoznamo in vzljubimo. To, kar beremo v tej dragoceni knjigi, nam omogoča, da se z njim zbližamo. (Psalm 1:1–3) Jehova se v svoji Besedi razodeva na različne načine, ki nam ogrejejo srce. Poglejmo si nekatere od njih.

9. Omeni nekaj izjav iz Svetega pisma, ki osvetljujejo nekatere Božje lastnosti.

⁹ V Svetem pismu je veliko izjav, v katerih so neposredno omenjene Božje lastnosti. Naj jih nekaj navedemo. »Jehova [...] ljubi pravico.« (Psalm 37:28) »Je zelo močan.« (Job 37:23) »‚Sem zvest in vdan [...],‘ govori Jehova.« (Jeremija 3:12) »Bog je modrega srca.« (Job 9:4) On je »usmiljen in sočuten Bog, ne razjezi se hitro, neizmerno je vdan v ljubezni in vedno govori resnico«. (2. Mojzesova 34:6) »Ti, o Jehova, si [...] dober in rad odpuščaš.« (Psalm 86:5) In kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, ena lastnost prevladuje: »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Ko razmišljaš o teh prijetnih lastnostih, si prav gotovo želiš,  da bi si bil s tem edinstvenim Bogom še bližje.

10., 11. a) Kaj še je Jehova dal zapisati v svojo Besedo, da bi nam pomagal jasneje videti svojo osebnost? b) Kateri svetopisemski primer nam pomaga predstavljati si, kako Božja moč deluje v praksi?

¹⁰ Jehova pa nam v svoji Besedi ni le opisal svojih lastnosti. Iz ljubezni je dal vanjo zapisati tudi primere, kako te lastnosti kaže v praksi. Te dogodke si lahko v mislih živo predstavljamo, kar nam pomaga, da še jasneje vidimo različne vidike njegove osebnosti. To nam pomaga, da se z njim zbližamo. Poglejmo si primer.

¹¹ Eno je brati o tem, da ima Bog »veličastno moč«. (Izaija 40:26) Nekaj povsem drugega pa je brati o tem, kako je Izraelce rešil skozi Rdeče morje in nato 40 let zanje skrbel v pustinji. Pred očmi si lahko naslikaš, kako se razburkane vode razdelijo. Predstavljaš si lahko, kako narod – morda 3 milijone ljudi – hodi po suhem morskem dnu, strjene vode pa se na obeh straneh dvigujejo kot mogočni zidovi. (2. Mojzesova 14:21; 15:8) Vidiš lahko dokaz za to, kako je Bog Izraelce ščitil in skrbel zanje v pustinji. Voda je pritekla iz skale. Na tleh se je pojavljala hrana, podobna belim semenom. (2. Mojzesova 16:31; 4. Mojzesova 20:11) Jehova tukaj ni razodel le tega, da ima moč, ampak tudi to, da svojo moč uporablja v korist svojega ljudstva. Ali ni pomirjujoče vedeti, da naše molitve posluša mogočni Bog, ki je »naše zatočišče in moč« in pri katerem »lahko vedno najdemo pomoč v času stiske«? (Psalm 46:1)

12. Kako nam Jehova pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo?

 ¹² Jehova, ki je duh, pa je za to, da bi ga lahko spoznali, naredil še več. Ljudje lahko vidimo samo tisto, kar je vidno našim očem, zato duhovnega sveta ne moremo videti. Če bi se nam torej Bog opisal z duhovnimi izrazi, bi to bilo tako, kot da bi mi skušali komu, ki je od rojstva slep, podrobno opisati svoj videz, na primer barvo oči oziroma pege na obrazu. Zato nam Jehova prijazno pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo. Včasih uporabi metafore in primerjave ter se tako primerja s stvarmi, ki jih poznamo. Opiše se celo tako, kot da bi imel nekatere človeške poteze. a

13. Kaj si v mislih predstavljaš, ko prebereš vrstico iz Izaija 40:11, in kako to vpliva nate?

¹³ Bodimo pozorni na to, kako je Jehova opisan v Izaijevi knjigi 40:11: »Kakor pastir bo skrbel za svojo čredo. Zbiral bo jagnjeta in jih nosil v svojem naročju.« Jehova je tu primerjan s pastirjem, ki zbira jagnjeta. To pomeni, da je zmožen zaščititi in podpirati svoje služabnike, tudi tiste, ki so bolj ranljivi. Pri njem se lahko počutimo varne, saj nas ne bo nikoli zapustil, če smo mu zvesti. (Rimljanom 8:38, 39) Naročje, v katerem Veliki pastir nosi jagnjeta, se nanaša na ohlapne gube zgornjega oblačila, v katerih je pastir včasih nosil jagnje, ki se je pravkar skotilo. To nam zagotavlja, da nas Jehova ceni in za nas nežno skrbi. Zato je povsem naravno, da mu želimo biti blizu.

14. Zakaj lahko rečemo, da se Jehova najbolj jasno razkriva po Jezusu?

¹⁴ Jehova se v svoji Besedi najbolj jasno razkriva po svojem ljubljenem Sinu, Jezusu. Nihče ne bi mogel bolje odsevati Božjega razmišljanja in občutkov oziroma bolj živo pojasniti njegove osebnosti, kot je to naredil Jezus. Ta prvorojeni Sin je bil ob svojem Očetu, še preden so bila ustvarjena druga duhovna bitja in fizično vesolje. (Kološanom 1:15) Jezus je poznal Jehova bolje kot kdor koli drug. Zato je lahko rekel: »To, kdo je Sin, ve samo Oče in to, kdo je Oče, ve samo Sin in vsak, ki mu ga je Sin pripravljen razodeti.« (Luka 10:22) Ko je bil Jezus kot človek na zemlji, je svojega Očeta razodel na dva pomembna načina.

15., 16. Na katera dva načina je Jezus razodel svojega Očeta?

¹⁵ Prvi način: Jezus nam svojega Očeta pomaga spoznati s svojimi nauki. Jehova je opisal z izrazi, ki se dotaknejo našega srca. Da bi na primer opisal usmiljenega Boga,  ki z veseljem sprejme nazaj skesane grešnike, je Jehova primerjal z očetom, ki je odpustil svojemu zapravljivemu sinu. Ko je oče zagledal sina, ki se je vračal domov, je bil tako ganjen, da mu je stekel naproti, ga objel in prisrčno poljubil. (Luka 15:11–24) Jezus je Jehova opisal tudi kot Boga, ki k sebi »vleče« iskrene ljudi, ker jih ljubi kot posameznike. (Janez 6:44) Ve celo to, kdaj na zemljo pade vrabček. »Zato se ne bojte,« je pojasnil Jezus, »vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29, 31) Zagotovo si želimo biti blizu takšnemu ljubečemu Bogu.

¹⁶ Drugi način: Jezus nam to, kakšen je Jehova, kaže s svojim zgledom. Jezus je tako popolno odseval svojega Očeta, da je lahko rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Ko torej v evangelijih beremo o Jezusu – o njegovih čustvih in o odnosu do drugih – v nekem pogledu vidimo živo podobo njegovega Očeta. Jehova nam svojih lastnosti ne bi mogel razkriti bolj jasno. Zakaj ne?

17. Kaj je Jehova naredil, da bi nam pomagal razumeti, kakšen je? Ponazori.

¹⁷ Naj ponazorimo: Zamisli si, da skušaš komu pojasniti, kaj je dobrota. To lahko morda pojasniš z besedami. Toda če lahko tudi pokažeš na koga, ki dela kaj dobrega, in rečeš, da je zgled dobrote, dobi beseda »dobrota« dodaten pomen in jo lažje razumemo. Da bi nam Jehova pomagal razumeti, kakšen je, je naredil nekaj podobnega. Ni se opisal le z besedami, ampak nam je tudi priskrbel svojega Sina, ki nam je s svojim življenjem dal zgled. V Jezusovem ravnanju so se zrcalile Božje lastnosti. Po evangelijih, ki opisujejo Jezusa, nam Jehova pravzaprav govori: »Takšen sem jaz.« In kako Sveto pismo opiše Jezusa, ko je bil na zemlji?

18. Kako so se videle Jezusova moč, pravičnost in modrost?

 ¹⁸ V Jezusovem življenju se čudovito kažejo štiri Božje glavne lastnosti. Jezus je imel moč nad boleznimi, lakoto in celo smrtjo. Kljub temu pa čudežne moči ni nikoli uporabil v lastno korist ali za to, da bi drugim škodoval, kot to delajo sebični ljudje, ki svojo moč zlorabljajo. (Matej 4:2–4) Ljubil je pravico. Ko je videl nepoštene trgovce, kako izkoriščajo preproste ljudi, se mu je srce napolnilo s pravično jezo. (Matej 21:12, 13) Do ubogih in zatiranih je bil nepristranski. Pomagal jim je, da so »našli [...] poživitev zase«. (Matej 11:4, 5, 28–30) Noben človek, niti Salomon, ni učil tako modrih stvari kot Jezus. (Matej 12:42) Vendar pa s svojo modrostjo ni nikoli skušal narediti vtisa na druge. S svojimi besedami je preprostim ljudem segel v srce, saj je učil jasno, preprosto in praktično.

19., 20. a) Kako je bil Jezus izreden zgled ljubezni? b) Kaj bi morali imeti v mislih, ko beremo o Jezusu in premišljujemo o njegovem zgledu?

¹⁹ Jezus je bil tudi izreden zgled ljubezni. Med svojim delovanjem na zemlji je kazal ljubezen na različne načine, tudi z empatijo in sočutnostjo. Ko je videl druge, kako trpijo, so se mu zasmilili. Takšna sočutnost ga je vedno znova spodbudila k dejanjem. (Matej 14:14) Toda Jezus ni samo ozdravljal bolnih in lačnim dajal hrano. Do ljudi je bil sočuten na veliko pomembnejši način, ko jim je pomagal, da so spoznali, sprejeli in vzljubili resnico o Božjem kraljestvu, ki bo človeštvu prineslo trajne blagoslove. (Marko 6:34; Luka 4:43) Predvsem pa je pokazal požrtvovalno ljubezen, ko je voljno dal svoje življenje za druge. (Janez 15:13)

²⁰ Ali je torej kaj čudnega, da je ljudi različnih starosti in porekel privlačil človek, ki je izražal tolikšno toplino in sočutnost? (Marko 10:13–16) Ob tem imejmo  vedno v mislih, da v Jezusu takrat, ko beremo o njem in premišljujemo o njegovem zgledu, pravzaprav vidimo, kakšna oseba je njegov Oče. (Hebrejcem 1:3)

21., 22. Kako lahko med drugim iščemo Jehova in kako nam bo ta preučevalni pripomoček pri tem pomagal?

²¹ Jehova je s tem, da se je v svoji Besedi tako jasno razodel, nedvomno pokazal, da želi, da se z njim zbližamo. Hkrati pa nas k temu, da z njim navežemo takšen tesen odnos, ne sili. Naša odgovornost je, da iščemo Jehova, »dokler ga je mogoče najti«. (Izaija 55:6) Med drugim ga lahko iščemo tako, da po Svetem pismu spoznavamo njegove lastnosti in njegovo ravnanje. Pri tem ti bo pomagal preučevalni pripomoček, ki ga sedaj bereš.

²² Opazil boš, da je ta knjiga razdeljena na več delov, ki obravnavajo Jehovove štiri glavne lastnosti – moč, pravico, modrost in ljubezen. Vsak del se prične s splošnim pregledom posamezne lastnosti. Nato sledi nekaj poglavij, ki se dotaknejo tega, kako Jehova to lastnost kaže na različne načine. V vsakem delu je tudi poglavje, v katerem  je predstavljeno, kako je to lastnost kazal Jezus, in poglavje, v katerem je omenjeno, kako jo lahko v svojem življenju kažemo mi.

23., 24. a) Pojasni, čemu je namenjen okvir z naslovom »Vprašanja za poglobljeno premišljevanje«. b) Kako nam poglobljeno premišljevanje pomaga, da se z Bogom še bolj zbližamo?

²³ V tem in naslednjih poglavjih je tudi poseben okvir z naslovom »Vprašanja za poglobljeno premišljevanje«. Poglej si na primer  okvir na 24. strani. Svetopisemski stavki in vprašanja niso namenjeni obnovi poglavja. Namenjeni so temu, da ti pomagajo razmišljati o drugih pomembnih vidikih obravnavane teme. Kako ti lahko ta okvir kar najbolj koristi? Poišči vsakega od navedenih svetopisemskih stavkov in vrstice pozorno preberi. Nato preberi vprašanje, ki je navedeno zraven vsakega od teh stavkov. Razmisli, kako bi odgovoril nanj. Stvari lahko še dodatno raziščeš. Postavi si vprašanja, kot so na primer: Kaj mi ta informacija pove o Jehovu? Kako to vpliva na moje življenje? Kako lahko s tem pomagam drugim?

²⁴ Takšno poglobljeno premišljevanje nam lahko pomaga, da se z Jehovom še bolj zbližamo. Zakaj? Sveto pismo poglobljeno premišljevanje povezuje s srcem. (Psalm 19:14, opomba) Ko s hvaležnostjo razmišljamo o tem, kar se učimo o Bogu, to pride v naše figurativno srce in potem vpliva na naše razmišljanje, vzgibava naša čustva in nas nazadnje spodbudi k dejanjem. Naša ljubezen do Boga postane močnejša in nas spodbudi k temu, da mu želimo ugajati, saj je naš najboljši prijatelj. (1. Janezovo 5:3) Da bi z Jehovom spletli takšen tesen odnos, moramo spoznati njegove lastnosti in ravnanje. Toda najprej poglejmo en vidik Božje osebnosti, ki nam daje tehten razlog za to, da se z njim zbližamo – njegovo svetost.