1., 2. Katero videnje je dobil prerok Izaija in kaj se iz tega videnja naučimo o Jehovu?

 IZAIJA je s strahospoštovanjem opazoval prizor, ki ga je videl pred seboj – videnje od Boga. Videti je bilo zelo resnično! Kasneje je napisal, da je »videl Jehova« na njegovem visokem prestolu. Jehovovo dolgo oblačilo je napolnjevalo velikanski tempelj v Jeruzalemu. (Izaija 6:1, 2)

² Izaija je s strahospoštovanjem navdalo tudi to, kar je slišal – petje, ki je bilo tako glasno, da se je tempelj tresel vse do temeljev. Pesem so peli serafi, duhovna bitja, ki imajo v nebesih zelo visok položaj. Njihovi glasovi so bili mogočni in ubrani. Peli so preproste, a veličastne besede: »Svet, svet, svet je Jehova nad vojskami! Vsa zemlja je polna njegove slave!« (Izaija 6:3, 4) Besedo »svet« so zapeli kar trikrat in s tem to lastnost še posebej poudarili. To je povsem upravičeno, saj je Jehova svet v najvišjem pomenu te besede. (Razodetje 4:8) Jehovova svetost se poudarja skozi celotno Sveto pismo. V mnogih vrsticah je njegovo ime povezano z besedama »svet« in »svetost«.

3. Katere napačne predstave o svetosti mnoge odvrnejo od Jehova?

³ Jehova torej očitno želi, da je ena od prvih stvari, ki naj bi jih spoznali o njem, to, da je svet. Vendar pa mnoge danes že sama misel na njegovo svetost odbija. Nekateri jo zmotno povezujejo s samopravičnostjo oziroma navidezno pobožnostjo. Božja svetost je lahko za ljudi, ki jim manjka samospoštovanja, prej strašljiva kot pa privlačna. Morda jih je strah, da ne bodo nikoli vredni tega, da bi se zbližali z Bogom, ki je svet. Mnoge ravno ta lastnost odvrne od njega. To je žalostno, saj je v resnici prav njegova  svetost močan razlog za to, da se z njim zbližamo. Zakaj? Preden odgovorimo na to, preglejmo, kaj je prava svetost.

4., 5. a) Kaj »svetost« pomeni in česa ne pomeni? b) Na katera dva pomembna načina je Jehova »ločen«?

⁴ To, da je Bog svet, ne pomeni, da je samovšečen, ošaben oziroma da na druge gleda zviška. Ravno nasprotno, on takšne lastnosti sovraži. (Pregovori 16:5; Jakob 4:6) Kaj torej beseda »svet« v resnici pomeni? V svetopisemski hebrejščini ta beseda izvira iz izraza, ki pomeni »ločen«. Pri čaščenju se beseda »svet« nanaša na tisto, kar ni namenjeno vsakdanji rabi, oziroma na tisto, kar je posvečeno. Če je nekaj sveto, pomeni tudi to, da je čisto. Kako pa se ta beseda nanaša na Jehova? Ali to pomeni, da je »ločen« od nepopolnih ljudi, da je zelo oddaljen od nas?

⁵ Sploh ne. Jehova, »Sveti Izraelov«, je Izraelcem, čeprav so bili grešni, zagotovil, da prebiva sredi njih. (Izaija 12:6; Ozej 11:9) Zaradi svoje svetosti torej ni daleč od ljudi. Kako pa je potem »ločen«? Na dva pomembna načina. Prvič, od vsega stvarstva je ločen tako, da je samo on Najvišji. Njegova čistost je absolutna in neskončna. (Psalm 40:5; 83:18) Drugič, Jehova je povsem ločen od vsakršne grešnosti, kar je za nas tolažilno. Zakaj?

6. Zakaj nam je lahko v tolažbo to, da je Jehova popolnoma ločen od grešnosti?

⁶ Živimo v svetu, kjer je prava svetost redka. Vse, kar je povezano s to človeško družbo, ki je odtujena Bogu, je na nek način onesnaženo, omadeževano z grehom in nepopolnostjo. Vsi se moramo bojevati z grehom, ki je v nas. In če nismo pazljivi, smo v nevarnosti, da nas greh premaga. (Rimljanom 7:15–25; 1. Korinčanom 10:12) Jehova pa ni izpostavljen takšni nevarnosti. Od grešnosti je povsem ločen, zato se ne bo nikoli niti malo omadeževal z  grehom. Zaradi tega smo lahko še bolj prepričani, da je Jehova idealen oče in da mu lahko povsem zaupamo. Jehova ne bo nikoli postal nepošten, moralno pokvarjen ali nasilen, kot se to zgodi mnogim grešnim človeškim očetom. Zaradi njegove svetosti je to povsem nemogoče. Včasih je Jehova celo prisegel pri svoji svetosti, saj bolj zanesljivega jamstva ni. (Amos 4:2) Ali nas to ne pomirja?

7. Zakaj lahko rečemo, da je svetost samo bistvo Jehovove narave?

⁷ Svetost je samo bistvo Jehovove narave. Kaj to pomeni? Ponazorimo to z besedama »človek« in »nepopolnost«. Ko pomislimo na človeka, avtomatično pomislimo tudi na nepopolnost. Z nepopolnostjo smo prežeti in vpliva na vse, kar delamo. Sedaj pa pomislimo na dve povsem drugačni besedi: »Jehova« in »svetost«. Jehova je prežet s svetostjo. V vseh pogledih je čist in pravičen. Ne moremo ga zares spoznati, če ne dojamemo globokega pomena besede »svetost«.

8., 9. Kako vemo, da Jehova nepopolnim ljudem pomaga, da lahko do določene mere postanejo sveti?

⁸ Ker je Jehova poosebljena svetost, lahko upravičeno rečemo, da je vir vse svetosti. Te dragocene lastnosti ne zadržuje zase, ampak jo nesebično in velikodušno daje tudi drugim. Samo pomislimo: ko je Jehova iz gorečega grma po angelu govoril z Mojzesom, je zaradi njegove navzočnosti postala sveta celo zemlja okoli grma. (2. Mojzesova 3:5)

⁹ Ali lahko z Jehovovo pomočjo postanejo sveti tudi nepopolni ljudje? Lahko, vendar samo do določene mere. Jehova je svojemu ljudstvu, Izraelcem, dal možnost, da postanejo »svet narod«. (2. Mojzesova 19:6) Ta narod je blagoslovil s čaščenjem, ki je bilo sveto in čisto. Zato se v Mojzesovem Zakoniku svetost vedno znova omenja. Veliki  duhovnik je na sprednjem delu turbana celo nosil zlato ploščico, tako da so jo lahko vsi videli, ko se je bleščala na svetlobi. Vanjo so bile vrezane besede: »Jehova je svet.« (2. Mojzesova 28:36) Jehova je torej za Izraelce želel, da bi njihovo čaščenje in tudi njihov način življenja zaznamovala visoka merila čistosti. Jehova jim je rekel: »Bodite sveti, ker sem svet jaz, vaš Bog Jehova.« (3. Mojzesova 19:2) Vse dokler so po svojih najboljših močeh ubogali Božja navodila, je Bog kljub njihovi nepopolnosti nanje gledal kot na svete.

10. Kako so se starodavni Izraelci glede svetosti razlikovali od okoliških narodov?

¹⁰ Takšno poudarjanje svetosti je bilo v popolnem nasprotju s čaščenjem, ki je bilo značilno za narode, ki so živeli okoli Izraelcev. Ti poganski narodi so častili bogove, ki so bili plod domišljije in sploh niso obstajali. Prikazovali so jih kot nasilne, pohlepne in razuzdane. Ti bogovi so bili nesveti v vseh možnih pogledih. Nesveti pa so postali tudi ljudje, ki so jih častili. Zato je Jehova svoje služabnike svaril, naj bodo ločeni od poganskih častilcev in njihovih pokvarjenih verskih običajev. (3. Mojzesova 18:24–28; 1. kraljev 11:1, 2)

11. Kako se svetost nebeškega dela Jehovove organizacije jasno vidi pri a) angelih, b) serafih in c) Jezusu?

¹¹ Starodavni Izraelci, ki so bili Jehovov izbrani narod, so tudi v najboljšem primeru lahko le medlo odsevali svetost nebeškega dela Božje organizacije. Milijoni duhovnih bitij, ki Bogu zvesto služijo, so v Svetem pismu opisani kot »množice svetih angelov«. (5. Mojzesova 33:2; Juda 14) Ti popolnoma odsevajo bleščečo, čisto lepoto Božje svetosti. Spomni se tudi serafov, ki jih je Izaija videl v svojem videnju. Vsebina njihove pesmi kaže, da imajo ta mogočna duhovna bitja pomembno vlogo pri razglašanju Jehovove svetosti po vsem vesolju. Vendar pa je eno od duhovnih  bitij po položaju nad vsemi temi – to je edinorojeni Božji Sin. Jezus odseva Jehovovo svetost najmočneje. Upravičeno je znan kot »Božji sveti služabnik«. (Janez 6:68, 69)

12., 13. a) Zakaj je Božje ime upravičeno opisano kot sveto? b) Zakaj je treba Božje ime očistiti vse sramote?

¹² Kaj pa lahko rečemo o Božjem imenu? Kot smo videli v 1. poglavju, to ime ni le naziv ali oznaka. Predstavlja Boga Jehova in zajema vse njegove lastnosti. Zato nam Sveto pismo pove, da je njegovo ime sveto. (Izaija 57:15) Po Mojzesovem Zakoniku je bila za sramotenje Božjega imena določena smrtna kazen. (3. Mojzesova 24:16) Upoštevaj tudi, kaj je Jezus omenil kot najpomembnejšo stvar, za katero naj bi molili: »Oče naš, ki si v nebesih, naj bo tvoje ime posvečeno.« (Matej 6:9) Posvetiti nekaj pomeni določiti nekaj za sveto, spoštovati, imeti za sveto. Toda zakaj bi bilo treba posvetiti Božje ime, ki je že samo po sebi čisto?

¹³ Božje sveto ime že dolgo sramotijo in blatijo z zlobnimi lažmi. V Edenu je Satan o Jehovu lagal in namigoval na to, da je nepravičen vrhovni vladar. (1. Mojzesova 3:1–5) Satan, ki je vladar tega nesvetega sveta, vse od takrat skrbi za to, da se laži o Bogu še množijo. (Janez 8:44; 12:31; Razodetje 12:9) Religije Boga slikajo kot samovoljnega, odmaknjenega in krutega. Trdijo, da podpira njihove krvave vojne. Božja čudovita stvarjenjska dela pogosto pripisujejo slepemu naključju oziroma evoluciji. Da, Božje ime se zlobno obrekuje. Treba ga je posvetiti, mu povrniti slavo, ki mu upravičeno pripada. Hrepenimo po dnevu, ko bo Jehova svoje ime enkrat za vselej očistil vse sramote. To bo naredil po Kraljestvu, katerega vladar je njegov Sin. V veselje nam je, da lahko sodelujemo pri tem vzvišenem namenu.

14. Zakaj se Božji duh imenuje tudi sveti duh in zakaj je žaljenje svetega duha nekaj zelo resnega?

 ¹⁴ Z Jehovom pa je tesno povezano še nekaj, kar se skoraj vedno imenuje sveto – njegov duh oziroma dejavna sila. (1. Mojzesova 1:2) S to neustavljivo silo Jehova izpolnjuje svoje namene. Vse, kar dela, dela na svet in čist način, zato se njegova dejavna sila povsem ustrezno imenuje sveti duh. (Luka 11:13; Rimljanom 1:4) Če bi namerno nasprotovali Jehovovim namenom, bi s tem žalili njegovega svetega duha, kar pa je neodpustljiv greh. (Marko 3:29)

15. Zakaj je prav, da se na Jehovovo svetost odzovemo s strahospoštovanjem, in kaj spada k strahospoštovanju?

¹⁵ Ni nam torej težko ugotoviti, zakaj Sveto pismo Božjo svetost povezuje s strahospoštovanjem, ki ga človek čuti do Boga. V Psalmu 99:3 na primer piše: »Hvalijo naj tvoje veličastno ime, ker vzbuja strahospoštovanje in je sveto.« S strahospoštovanjem je mišljeno spoštovanje v najplemenitejši obliki. Prav je, da tako čutimo, saj je Božja svetost od nas zelo oddaljena. Je kristalno čista, veličastna. Kljub temu pa nas ne bi smela odvračati od Boga. Ravno nasprotno, če bomo na Božjo svetost prav gledali, se bomo z Bogom še bolj zbližali. Zakaj?

16. a) Kako je svetost povezana z lepoto? Povej primer. b) Kako Sveto pismo opisuje lepoto našega svetega Boga?

¹⁶ Sveto pismo svetost med drugim povezuje z lepoto. V Izaiju 63:15 so nebesa opisana kot Božje »veličastno prebivališče, sveto in slavno [ali »lepo«, opomba]«. To, kar je lepo, nas privlači. Poglej na primer sliko na 33. strani. Ali te ta prizor ne pritegne? Zakaj je tako privlačen? Bodi pozoren na to, kako čista je videti voda. Tudi zrak mora biti čist, saj je nebo modro, svetloba pa je videti tako bleščeča.  Ampak če bi bil ta isti prizor drugačen – če bi bil potok poln smeti, drevesa in skale popisane z grafiti in zrak onesnažen – nas ne bi več privlačil, pravzaprav bi se nam upiral. Lepoto že po naravi povezujemo s čistočo in svetlobo. S temi istimi besedami lahko opišemo Jehovovo svetost. Nič čudnega torej ni, da nas to, kako je Jehova opisan v videnjih, tako očara! Slava oziroma lepota našega svetega Boga je kakor bleščeča se svetloba, kakor lesketajoči se dragi kamni in kakor žareč ogenj oziroma najčistejše in najsvetlejše žlahtne kovine. (Ezekiel 1:25–28; Razodetje 4:2, 3)

17., 18. a) Kako je videnje sprva vplivalo na Izaija? b) Kako je Jehova po serafu potolažil Izaija? c) Kaj je serafovo dejanje pomenilo?

¹⁷ Toda ali naj bi se zato, ker je Bog svet, počutili majhne v primerjavi z njim? Odgovor je seveda da. Navsezadnje smo v primerjavi z njim res majhni, in to tako zelo, da se tega sploh ne da povedati. Vendar ali to pomeni, da se z njim ne moremo zbližati? Razmisli, kako se je odzval Izaija, ko je slišal serafe, da razglašajo Jehovovo svetost. »Rekel sem: ‚Gorje mi! Z menoj je konec, ker imam nečiste ustnice in živim med ljudstvom nečistih ustnic in ker so moje oči videle Kralja, Jehova nad vojskami!‘« (Izaija 6:5) Jehovova neskončna svetost je Izaija spominjala na to, kako grešen in nepopoln je. Sprva je bil ta zvesti mož povsem pobit. Toda Jehova ga ni pustil v takšnem stanju.

¹⁸ Seraf je preroka takoj potolažil. Kako? To mogočno duhovno bitje je odletelo k oltarju, vzelo z njega oglje in se z njim dotaknilo Izaijevih ustnic. To morda zveni bolj boleče kot tolažilno. Toda spomni se, da je tukaj šlo za videnje, polno simbolike. Izaija je kot zvest Jud dobro vedel, da so na tempeljskem oltarju dnevno darovali žrtve za poravnavo grehov. Čeprav je bil res nepopoln oziroma je imel  »nečiste ustnice« a, ga je seraf ljubeče spomnil, da lahko pred Bogom še vedno velja za čistega. Jehova je bil pripravljen na nepopolnega, grešnega človeka vsaj do določene mere gledati kot na svetega. (Izaija 6:6, 7)

19. Kako smo lahko do določene mere sveti, čeprav smo nepopolni?

¹⁹ To velja tudi danes. Vse žrtve, ki so jih darovali na oltarju v Jeruzalemu, so bile le senca nečesa večjega – ene same popolne žrtve, ki jo je leta 33 n. št. daroval Jezus Kristus. (Hebrejcem 9:11–14) Če se zares kesamo za svoje grehe, popravimo napačno ravnanje in verujemo v to žrtev, nam je odpuščeno. (1. Janezovo 2:2) Tudi mi lahko pred Bogom veljamo za čiste. Apostol Peter nas zato spominja: »V Svetih spisih namreč piše: ‚Bodite sveti, ker sem svet jaz.‘« (1. Petrovo 1:16) Bodi pozoren, da Jehova ni rekel, da moramo biti tako sveti, kot je svet on. Od nas nikoli ne pričakuje nemogočega. (Psalm 103:13, 14) Namesto tega nam pravi, naj bomo sveti, ker je on svet. »Kot Božji  ljubljeni otroci« se ga trudimo posnemati, kolikor nam je to kot nepopolnim ljudem mogoče. (Efežanom 5:1) Prizadevanje, da bi bili sveti, je torej nenehen proces. Medtem ko duhovno rastemo, se dan za dnem trudimo »biti vedno bolj sveti«. (2. Korinčanom 7:1)

20. a) Zakaj je pomembno, da razumemo, da smo v očeh našega svetega Boga lahko čisti? b) Kako se je odzval Izaija, ko je izvedel, da so bili njegovi grehi že poravnani?

²⁰ Jehova ima rad to, kar je pravično in čisto. Sovraži greh. (Habakuk 1:13) Vendar ne sovraži nas. Vse dokler bomo na greh gledali tako, kot nanj gleda on – dokler bomo sovražili slabo in ljubili dobro – in si prizadevali hoditi po popolnih stopinjah Kristusa Jezusa, nam bo naše grehe odpustil. (Amos 5:15; 1. Petrovo 2:21) Ko razumemo, da smo v očeh našega svetega Boga lahko čisti, to na nas zelo dobro vpliva. Spomni se, da je Izaija ob Jehovovi svetosti najprej pomislil na to, da je nečist. Vzkliknil je: »Gorje mi!« Toda ko je razumel, da so bili njegovi grehi že poravnani, je na stvari začel gledati drugače. Ko je Jehova vprašal, kdo želi prostovoljno opraviti neko nalogo, se je Izaija takoj javil, čeprav ni vedel, kaj vse spada k tej nalogi. Vzkliknil je: »Jaz sem pripravljen iti! Pošlji mene!« (Izaija 6:5–8)

21. Zakaj smo lahko prepričani, da lahko postanemo sveti?

²¹ Ustvarjeni smo po podobi svetega Boga, obdarjeni z moralnimi lastnostmi in zmožnostjo, da razvijamo duhovnost. (1. Mojzesova 1:26) Zato lahko vsak od nas postane svet. Če si bomo prizadevali biti vedno bolj sveti, nam bo Jehova pri tem z veseljem pomagal. Ob tem pa se bomo z našim svetim Bogom še bolj zbližali. Ko bomo v naslednjih poglavjih razpravljali o Jehovovih lastnostih, bomo videli, da imamo še veliko drugih tehtnih razlogov za to, da se z njim zbližamo.