1. Aferakaa a a lu zan hemen la aa fatyô u benden a vese nena?

I YA ngôkwasecôghol ugen inyaregh ki ndera koson ken uma na cii yô. Ngô u hur a ye un ishima gema anikyundan na ta kera. Orgen nyôr gaadi sha kwagh u a fe ga yô. U ungwa akaa ne nahan ka ú ken ishima nena? Alaghga hanmô yô za ú iyol, man ka sha inja je. Se uumace se fa mkposo u kwagh u a lu u shami man u a lu u shami ga la wanger wanger. Ka a̱ er or ifer nahan, ishima ka i vihi se ker je i zua ga. Hen zum la ka i sar se pe ma i tsaha iferor la shi ma i er kwagh a or u i er nan ifer la sha gbenda u ishima ia gba nan shimi yô. Kpa kwagh ka una gema a kera er nahan ga yô, i lan se ishima, se gba henen ser: ‘Aôndo nenge kwagh u a lu eren ne je kpa? Hii nan ve á er kwagh sha mi ga?’

2. Habaku nenge a iferkwagh nahan, er nena, man er nan ve yange ishima vihi Yehova a na ga?

² Mbacivir Yehova sha mimi ndera pinen amba a mpin ne ka kwagh u nyian a mi ga. Ikyav i tesen yô, yange profeti Habaku er msen pine Aôndo wener: “Ka sha ci u nyi U erem m nengen a iferkwagh man m kenger icana? Gadia mtim man ipila mbam sha ishi; numsuwen ngu, man ahendan gema mough.” (Habaku 1:3) Ishima yange i vihi Yehova aa Habaku sha mpin u a pine sha ishima na i môm ne ga, gadia ka Un a we ieren i mimi ken uumace ye. Sha kpôô yô, Yehova pande ivulugh ki mdoo u kwagh u mimi a doo un yum la na se.

3. Er nan ve a fatyô u kaan ér Yehova hemba fan aferakaa a a lu zan hemen la a vese?

³ Yehova fa er ifer i lu zan hemen yô. Ngu nengen hanma kwagh u a lu zan hemen cii. Bibilo ôr se kwagh u sha ayange  a Noa, kaa ér: “TER nenge isholibo i or kehe sha won, man hanma mhen u ishima i nan kpaa lu u bo tseegh gbem.” (Genese 6:5) Time ase sha kwagh u mkaanem mara ma lu ôron la. Ashighe kpishi, ka i lu di aferakaa kpuaa á se ongo kwagh sha mi shin aa á er sha ashe ase la ka a na ve se fa ser ifer ngi zan hemen ye. Kpa Yehova ti yô, á fa ifer i̱ í lu eren tar sha won cii yô. Ngu nengen hanma kwagh cii! Heela tseegh ga, una fatyô u fan kwagh u or nan lu henen ken ishima i nan la kpaa—man ka mbamhen mba bov mbara je ka ve na or nan hii u eren aferakaa ye.—Yeremia 17:10.

4, 5. (a) Bibilo tese ér kwagh gba Yehova sha ior mba i lu eren ve afer a ityôkyaa shio la nena? (b) Yehova iyol na je kpa iferkwagh bende a na nena?

⁴ Kpa Yehova fa di ér ior mba eren afer tsô maa a de kera je ga. Kwagh gba un sha kwagh u ior mba i er ve ifer la. Yange ityar i i lu ihyom a ior mba Yehova i lu nzughul a ve yô, ishima vihi un sha “mtoghol ve u ve toghol sha ikev i mba zan ve iyol kua mba eren ve ican la.” (Mbaajiriv 2:18) Alaghga ú nenge er ior mbagenev ka vea zer nengen a ifer gbem ve, ishima ve i̱ de i̱ wa a wa akpema yô. Kpa Yehova yô ka nahan ga! A zer nengen a iferkwagh sha tar jimin cii kuma hegen anyom 6,000, nahan kpa ihyom i a ker iferkwagh la yô ngi a̱ tenger ga. Kpa, Bibilo pase se ér ishima i ndôhôr un a ambaakaa er “nombor u aiegh” man “ave a haan awambe a or u lun a ibo ga” inya man “angahar a zan ayem sha u za eren ifer” nahan.—Anzaakaa 6:16-19.

⁵ Shi nenge er Yehova yange puu mbahemenev mba wan ifer mba ken Iserael la taver taver yô. A tindi profeti na ér a̱ pine ve nahan ér: “Kera ka u ne̱ fa ijirôron i mimi gaa?” Yehova yange ôr aferaior ne vighe vighe er ve lu nzughul a tahav yô, maa a za hemen a pase kwagh u una er ve yô, wener: “Vea vaa a TER, kpa Una wa ve iko ga; Una yer ve ishigh Nagh hen shighe la, sha ci u aferakaa a ve er la.” (Mika 3:1-4) Nenge er Yehova a ker iferkwagh ihyom je i gande sha wono! Gadia un iyol na je kpa ifer bende a na! Satan zer lahan un a ityôkyaa shio kuma hegen anyom udubu imôngo.  (Anzaakaa 27:11) Heela tseegh ga, yange í er Yehova ifer i kpilighyol i hemban cii zum u í wua Wan na u “er ma isholibo ga” inja e̱r ka ormbaiv nahan la. (1 Peteru 2:22; Yesaia 53:9) Kwagh ne tese ikyav wang ér Yehova ngu ashe ikyusu sha kwagh u ior mba i lu eren ve afer la ga, kwagh gba un sha ican i̱ ve lu yan la.

6. Ka a̱ er se ifer yô se er nena, man ka í lu sha ci u nyi?

⁶ Nahan cii kpa, ka sea nenge a iferkwagh—shin ka a̱ er kwagh a vese sha gbenda u mimi ga yô—ishima i vihi se ker tsung, man í lu sha gbaaôndo wase je. I er se sha ibeen i Aôndo, man ifer zua sha mlu u Yehova ga jimin cii. (Genese 1:27) Tsô, er nan ve Aôndo a ne iferkwagh iana?

7. Pase er yange i laha ian i Yehova a lu a mi i hemen sha won cii la yô.

⁷ Mlumun u sha mpin u se pin sha heen ne zua sha ikyaa i Aôndo kuma u hemen shin a kuma ga la. Er se vande nengen nahan, Orgbanakaa ngu a ian i teman tor sha tar cii kua ior mba ve tem sha ú la kpaa. (Pasalmi 24:1; Mpase 4:11) Nahan kpa, sha mhii u tsombor u orumace je, í laha ian i Yehova a lu a mi i hemen sha tar cii la. Kwagh ne yange hii nena? Yehova kaa a Adam, or u hiihii la ér a̱ de ye kon ugen u ken sule u Paradiso, ape lu ya na la, ga. Kpa aluer una hemba ato di yô, kanyi ia er unu? Aôndo kaa a na ér: “Ú kpe je.” (Genese 2:17) Aôndo wa tindi ne lu sha u eren Adam man kwase na Ifa ican ga. Nahan kpa, Satan tsugh Ifa, kaa a na ér Aôndo gbe yangen ve tsô. Nahan aluer Ifa ya kon la yô, kanyi ia er unu? Satan kaa a Ifa ken igbar wener: ‘Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya ú la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.’—Genese 3:1-5.

8. (a) Kwagh u Satan ôr a Ifa la inja na jim ér nyi? (b) Ka ahon a nyi Satan gba sha ian i Aôndo a lu a mi i hemen tar sha won cii laa?

⁸ Mkaanem ma Satan ôr ne, lu sengen ér Yehova yer Ifa a kwagh u injaa, shi lu kaan kpôô kpôô ér Yehova tsugh un. Satan yange palegh u kaan jighilii ér Aôndo yina u hemen  sha won cii. Kpa gema gba ahon sha ian shon i á lu a mi i hemen la, shi kaa kpaa ér Aôndo ngu perapera ga. Inja na yô, lu kaan wener Yehova ngu hemen sha gbenda u mimi ga, shi hemen Na ngu a inja hen ior mba ve lu sha ikyev Na la kpaa ga.

9. (a) Ihyembeato i Adam man Ifa la yange i̱ va ve a nyi, man kwagh ne gema va a mbampin mba vesen mba nyi? (b) Er nan ve Yehova yange gba timin mbahembanato mbara kera tsô ga?

⁹ Tsô, Adam man Ifa cii ve hemba Yehova ato, ve ya kon shon u i venda a ve ér ve de ye ga la. Nahan ve kuma ku sha ci u ihyembeato ve la, di er Aôndo vande kangen tindi nahan. Aie u Satan er la va a mbampin mba vesen mbagenev. Mimi je Yehova ngu a ian i hemen uumace, shin hemba doon u uumace vea hemen ayol a ve? Yehova hemen sha gbenda u ú hembe doon cii je kpa? Yehova yange una soo yô ma tim mbahembanato mbara sha tahav nav mbu hemban mbura her ave ave la je. Nahan kpa ahon a yange i gba la lu sha kwagh u mtemtor u Aôndo, lu kwagh u tahav nav ga. Nahan yange una tim Adam man Ifa man Satan kera kpa, kwagh ne ma tese ér hemen u Aôndo ka u perapera ga. Yange una er nahan yô, alaghga kwagh ne ma seer van a va a ahon a gban sha mtemtor na cii. Aluer ka u uumace vea fatyô u hemen ayol a ve a Aôndo shio kpa, lu u saa shighe a kar keng ve, a mase fan ye.

10. Udubumbaanyomov mba ve kar ne pase kwagh u hemen u uumace nena?

¹⁰ Tsô er shighe a kar hegen nahan, kwagh shon due nena? Ken udubumbaanyomov mba ve kar ne cii, ior kar ugomoti wue wue, ve kar hemen u or mtswen man u mbapativ man hemen u tyemimôngo kua u ityôô kpaa. Bibilo kohol ôr kwagh sha igbenda i hemen ne cica cii, kaa ér: “Or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.” (Orpasenkwagh 8:9) Nahan profeti Yeremia ôr imo ne lu sha inja, a kaa wener: “TERE, m fa, gbenda u or ngu sha ikev i nan ga; or u zenden la, mvershigh u iaven i angahar a nan ngu sha ikev i nan ga.”—Yeremia 10:23.

11. Er nan ve Yehova yange de wener uumace ve ya icana?

 ¹¹ Yehova vande fan tsuaa je wener aluer uumace hemen ayol a ve, shi ve tsua ér vea lu sha tseeneke ve yô, vea ya ican kpishi. Er yange vande fan kwagh ne cii kpa de ér uumace ve hemen ayol a ve yô, kera er shami ga shinii? Mayange ga cii! Ikyav i tesen yô: Tôô wer kwagh nyoon wan wou je ngu nôngon ku, nahan gba u a pav un ga yô, una kpe kpee. U fa dedoo wer aluer i pav wan wou yô a nyoon un kpishi, nahan we kpa kwagh ne vihi u kpishi. Kpa, shi u fa wer ka er a pav wan wou nahan ve, uma na una hide a lu sha mar na ye. Kape Aôndo kpa i lu je la, yange fa—je shi tsengaôron kpaa—wener ican ia er uumace sha ian i un ne ér uumace ve hemen ayol a ve ne. (Genese 3:16-19) Kpa shi fa wener saa una de ér uumace ve tagher a akaa a vihin a ihyembeato i̱ ve a mi la, ve nenge sha ashe ve keng ve, vea mase zuan a mpeveryol u wasen man u tsan gbem ye. Ka nahan ve ikyaa i or u nan kom u hemen sha won cii la ia mase kuren vindi vindi, zan zan gbem sha won ye.

12. Er i tese ikyav sha kwagh u Yobu nahan, kanyi kwagh Satan a we uumace iyoloo?

¹² Shi ikyaa igenegh kpa ngi. Imbwase i Satan yange kaa Aôndo sha kwagh u ian i á lu a mi i hemen sha won cii, shi nyiman ér ngu hemen sha perapera kpaa ga la, yange wa Yehova kwagh iyol sha kwagh u mtemtor Na tseegh ga, a wa ior mbacivir Aôndo kpa kwagh iyol ér mba civir un a ishima i mimi ga. Ikyav i tesen yô, ungwa ase kwagh u Satan ôr a Yehova sha kwagh u orperapera Yobu la, á kaa wener: “U wa un igyar, U kase un a ya na kua akaa a a lu a mi cii gaa? U ver tom u ave na dedoo, uzendenya nav kpaa seer kpishi shin tar. Kpa naregh ase uwegh Ough, bende akaa a a  lu a mi la cii, tsô una venda U sha ishigh Yough je!”—Yobu 1:10, 11.

13. Kwagh u Satan yange wa Yobu iyol la, lu kaan ér nyi jighilii, man kwagh ne wa uumace cii ker nena?

¹³ Satan hanger wener Yehova ngu kuran Yobu sha tahav Nav mbura sha u yamen icivir hen Yobu. Kwagh ne gema hingir inja er perapera u Yobu cii ka u mimi ga, ngu civir Aôndo sha ci u mtsera u á fe ér una zua a mi la tseegh nahan. Satan kaa wener aluer Aôndo kera ver Yobu doo doo ga yô, Yobu una tuhwa a tuhwa Orgban un kuaa je. Satan fa er Yobu a lu “or u mimi, u perapera, u cian Aôndo, paregh kwaghbo” tsembelee yô. * Nahan aluer Satan na Yobu undu perapera na yô, uumace mbagenev cii yô á lu ve nena? Nahan Satan lu kaan jighilii wener mimi ngu sha mcivir u ior ve kaan ér ve mba civir Aôndo la ga. Satan kombor uumace cii fiir ken ikyaa ne, nahan a kaa a Yehova wener: ‘Hanma kwagh u or nan lu a mi cii, nana na sha ci u uma u nan.’—Yobu 1:8; 2:4.

14. Udubumbaanyomov mba ve kar ne tese se nyi sha kwagh u Satan a we uumace iyol laa?

¹⁴ Anyom udubu udubu a a kar ne tese ér ior mbagenev kpishi kpa ya ican di er Yobu kpa lu ya ican nahan, kpa ve tile sha perapera ve hen Yehova her—ve ta Aôndo kera er Satan yange sue ér vea er nahan la ga. Perapera ve la na saan Yehova iyol je zua ga, shi kwagh ne na Yehova kwagh u una kaa Satan imo sha ilyahan i á lu lahan un wener aluer ican er uumace yô, vea de u civir un la kpaa. (Mbaheberu 11:4-38) Sha mimi yô, ior mba lun a asema a mimi venda u geman ijime a Aôndo. Kwagh ka una tser ve u vihin tsughun je kpa, ve hemba suur a suur sha Yehova cii ér a̱ na ve agee a vea wa ishima yô.—2 Mbakorinte 4:7-10.

15. Ka mpin u nyi a fatyô u pinen sha kwagh u ajiraôron a Aôndo a tsuaa la man a una va ôr ken hemen laa?

 ¹⁵ Kpa ijirôron i sha mimi i Yehova la í saa sha kwagh u mtemtor na man perapera u orumace la tseegh ga. Bibilo tese ajir a Yehova á kur ior asange asange, kua ityar igen jimin je kpaa yô. Shi i̱ ôr akaaôron a profeti sha kwagh u ajir a una va ôr ken hemen la kpaa. Er nan ve se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova kur ijir sha perapera, shi ken hemen kpa una va er nahana?

16, 17. Ka akav a nyi a tese myen u uumace sha kwagh u ijirôron i mimi?

¹⁶ A fatyô u ôron kwagh u Yehova sha mimi nahan ér: “Igbenda Na cii, ngi jighilii.” (Duteronomi 32:4) Mô wase môm kpa nana fatyô u ôron imba kwagh la sha iyol i nan ga, gadia ashighe kpishi myina u se yen ne ka a dan mnenge wase sha kwagh, nahan se kera fa kwagh u a lu u shami la jighilii ga. Se nenge ikyav sha kwagh u Aberaham. Yange zamber a Yehova ér a de timin gar u Sodom ga—shin er ifer ta ijar ker nahan je kpaa. A pine Yehova wener: “Ú tim orperapera a orifer imôngo?” (Genese 18:23-33) We kpa ú fa er kwagh una fatyô u eren nahan ga yô. Ka er yange orperapera Loti man ônov nav mbakasev yevese za nyôr ken gar u Soar cii ve, Yehova “er sulfur man usu due” haa sha Sodom man Gomora ye. (Genese 19:22-24) Kpa gema Yona di ye? Aôndo yange zungwe ior mba Ninive mhôônom, nahan kwagh la “vihi Yona ishima tsung, je a yuwe.” Er Yona vande yôôn kera ér mba timin ve yô, kwagh ugen u una er ve a kuma un yô, lu ga saa u i̱ tim ve tseegh, kwagh gba un sha mgemshima ve u sha mimi la ga.—Yona 3:10–4:1.

¹⁷ Yehova taver Aberaham ishima kaa a na ér un er ijir na i sha mimi la sha u timin ior tseegh ga, kpa un er í sha u waren mbaperapera kpaa. Kpa Yona yô, gba u una hen una fa e̱r Yehova a zungu mhôônom yô. Aluer mbaaferev de  afer a ve yô, a “kegh iyol u den kwaghbo.” (Pasalmi 86:5) Yehova ti ngu er uumace mba ve kor ian ve i utaha sha mcie la ga, tsahan or sha u i̱ fa er un lu a tahav nahan i̱ cia un ga, shi cie u zungwen or mhôônom ér a va kaa ér un wa teregh yum ga. Un yô zungu mhôônom sha hanma shighe u i gbe u una zungwe mhôônom cii.—Yesaia 55:7; Esekiel 18:23.

18. Tese ijiir i Bibilo i̱ wase se u fan ér or nana fatyô u eren Yehova ikparashe, bumen un ga yô.

¹⁸ Nahan kpa, or á fatyô u eren Yehova ikparashe, bumen un ga. Yange ior mba Yehova uve ityough ken akombo a civir, nahan a kaa a ve gbar gbar wener: “Me ôr u ijir sha aeren a ou, man Me tsaha u sha akaa a ou a ndôhôrshima cii. Ishe Yam ia tange u ga, man Me zungwe mhôônom kpaa ga; kpa Me tsaha u sha aeren a ou.” (Esekiel 7:3, 4) Nahan uumace ka vea norom sha u eren kwagh u ve soo yô, Yehova ka a tsaha ve kpee je. Kpa un gbe tsahan or ga saa ityôkyaa ia lu doo doo. Ka nahan ve, zum u “mliam ma i vaa” sha kwagh u Sodom man Gomora la ma za nyôr a na yô, á ôr mkaanem man ye, wener: “Me hungwa hegen, Me nenge; aluer ieren ve ia kuma sha mliam ma ma nyer her a Mo yô, Me fa, shin a lu nahan ga kpaa Me fa.” (Genese 18:20, 21) Se mba a iwuese kpishi er Yehova a eren kwagh ier i uumace kpishi ve eren la ga yô, un gbe nuren gagher tsô ôron or ijir kuren ga, saa una vande ungwan hanma kwagh u a er cii vindi vindi! Sha mimi yô, Yehova ngu er Bibilo i̱ er kwagh na nahan, un ka “Aôndo u jighjigh, ngu a ifer ga, Un ka u perapera man u mimi.”—Duteronomi 32:4.

19. Aluer akaa agenegh tsume se tsung sha gbenda u Yehova a er ijir la yô, se er nena?

¹⁹ Ka hanma kwagh u ngise Yehova er cii Bibilo i er kwagh sha mi ga; shi er Yehova una va ôr ior ijir asange asange, shin una ôr ikweior ijir ken hemen la kpaa, i pase se vindi vindi ga. Shighe u akaa agen a tsum se, shin i kera pase  akaaôron a profeti agen ken Bibilo vindi vindi ga kpa, se fatyô u lun a imba jighjigh u nan u ngise profeti Mika lu a mi la, gadia yange nger wener: “Me kegh Aôndo u myom wam.”—Mika 7:7.

20, 21. Er nan ve se fatyô u lun a vangertiôr ser hanma shighe cii kpa Yehova una er kwagh u a lu shami la kpeele?

²⁰ Se mba a vangertiôr ser sha hanma ian cii, Yehova una er kwagh u a lu u shami keng a bunde ga. Aluer ka inja er i nzughul a ma or man ior mbagenev gema ashe her ga je kpa, Yehova er ityendezwa wener: “Ka Mo Me or iyev ye, ka Mo Me kimbi ye.” (Mbaromanu 12:19) Aluer se wa ishima yô, se fatyô u ôron kwagh vangertiôr ier i ngise apostoli Paulu ôr la, ér: “Kwagh u a lu u perapera ga kpaa ngu hen Aôndo shinii? Mayange ga.”—Mbaromanu 9:14.

²¹ Hegen se mba ken “ashighe a ican.” (2 Timoteu 3:1) Ifer man “ipila i i eren” la va ior kpishi a ican i yan tsung. (Orpasenkwagh 4:1) Nahan kpa, Yehova gema ga. Hegen kpa a kôr iferkwagh ihyom her, shi mhôônom ma ker un a mba i er ve ifer la kpaa. Aluer se ta ikyaa a Yehova man hemen na her zan zan yô, una na se agee a wan ishima zan zan shighe u a ver ér una kar a iferkwagh kera sha ikyev i hemen u Tartor na la una kar kuman. —1 Peteru 5:6, 7.