1., 2. Zakaj mnogi ljudje prezirajo zakone, toda kakšne občutke lahko razvijemo do Božjih zakonov?

 »ZAKON je jama brez dna, ki [...] pogoltne vse.« Ta izjava je napisana v knjigi, ki je izšla že dolgo nazaj leta 1712. Njen avtor je obsodil pravni sistem, v katerem se sodni spori na sodiščih včasih vlečejo tako dolgo, da tisti, ki iščejo pravico, nazadnje ostanejo brez premoženja. Pravni in sodni sistem je v mnogih deželah tako kompleksen in poln krivic, predsodkov ter nedoslednosti, da se zakone že kar na splošno prezira.

² Toda razmislimo o naslednjih besedah, ki so bile zapisane pred približno 2700 leti: »Zelo rad imam tvoje zakone!« (Psalm 119:97) Zakaj je imel psalmist tako močne občutke? Ker zakonov, ki jih je hvalil, ni postavil kakšen človek, ampak Bog Jehova. Ko boš preučeval Jehovove zakone, boš morda vedno bolj čutil tako, kot je čutil psalmist. Tako boš dobil vpogled v največji sodni um vsega vesolja.

3., 4. Kako je Jehova pokazal, da je zakonodajalec?

³ V Svetem pismu piše: »Zakonodajalec in Sodnik je samo eden.« (Jakob 4:12) Jehova je edini v vesolju, ki ima pravico postavljati zakone. Postavil je celo »zakone, ki vladajo na nebu« in urejajo gibanje nebesnih teles. (Job 38:33) Tudi mirijadam svojih svetih angelov je dal zakone, da jih vodijo. Vsak od teh služabnikov pod njegovim poveljstvom služi na svojem mestu in opravlja svojo nalogo. (Psalm 104:4; Hebrejcem 1:7, 14)

⁴ Jehova je zakone dal tudi ljudem. Vsak od nas ima vest. To je nekakšen notranji zakon, ki nam pomaga vedeti, kaj je za Jehova prav in kaj je narobe. (Rimljanom 2:14) Adam in  Eva sta bila ustvarjena s popolno vestjo, zato sta potrebovala le nekaj zakonov. (1. Mojzesova 2:15–17) Nepopolni ljudje pa potrebujemo več zakonov, da bi lahko izpolnjevali Božjo voljo. Jehova je dal zakone družinskim poglavarjem, kot so bili Noe, Abraham in Jakob, ti pa so jih potem prenesli na svojo družino. (1. Mojzesova 6:22; 9:3–6; 18:19; 26:4, 5) Jehova je postal zakonodajalec še na en poseben način, ko je po Mojzesu dal izraelskemu narodu Zakonik. S pregledovanjem Zakonika se lahko veliko naučimo o tem, kako gleda na pravico.

5. Zakaj lahko rečemo, da Mojzesov Zakonik ni preobsežen in preveč zapleten?

⁵ Mnogim se zdi, da Mojzesov Zakonik vsebuje veliko zapletenih zakonov, ki jih je težko razumeti in upoštevati. Takšno razmišljanje je daleč od resnice. Celoten Zakonik sestavlja nekaj več kot 600 zakonov, kar se morda sliši veliko. Toda samo pomisli: Ob koncu 20. stoletja so zvezni zakoni Združenih držav Amerike zapolnili več kot 150.000 strani pravnih knjig. Vsaki dve leti temu dodajo še kakšnih 600 novih zakonov! V primerjavi z obsežnostjo človeških zakonodaj ima Mojzesov Zakonik zelo malo zakonov. Kljub temu je urejal tudi tista področja v življenju Izraelcev, ki se jih današnji zakoni niti ne dotaknejo. Poglejmo si na kratko njegovo vsebino.

6., 7. a) V čem se Mojzesov Zakonik razlikuje od vseh človeških zakonov in katera je največja zapoved v Zakoniku? b) Kako so lahko Izraelci pokazali, da sprejemajo Jehovovo vrhovno oblast?

⁶ Zakonik je Izraelce učil spoštovati Jehovovo vrhovno oblast. Zaradi tega se Mojzesov Zakonik zelo razlikuje od vseh zakonov, ki jih je postavil človek. Najpomembnejši zakon v Zakoniku se glasi: »Izrael, poslušaj: Jehova je naš Bog, Jehova je eden. Ljubi svojega Boga Jehova z vsem svojim srcem, vso svojo dušo in vso svojo močjo.« Kako naj bi Izraelci Bogu izkazovali to ljubezen? Tako da bi mu služili in se podrejali njegovi vrhovni oblasti. (5. Mojzesova 6:4, 5; 11:13)

 ⁷ Vsak Izraelec je to, da sprejema Jehovovo vrhovno oblast, pokazal tako, da se je podrejal tistim, ki so imeli oblast nad njim – staršem, poglavarjem, sodnikom, duhovnikom in tudi kralju. Vsi ti so predstavljali Božjo oblast. Jehova je na vsak upor proti njim gledal kot na upor proti njemu samemu. Po drugi strani pa so tisti, ki so bili na oblasti, lahko pričakovali, da se bo Jehova nanje razjezil, če bodo zlorabili svojo oblast in z ljudstvom ravnali krivično. (2. Mojzesova 20:12; 22:28; 5. Mojzesova 1:16, 17; 17:8–20; 19:16, 17) Tako so imeli vsi odgovornost, da podpirajo Božjo vrhovno oblast.

8. Kako je Zakonik Izraelce učil upoštevati Jehovova merila glede svetosti?

⁸ Zakonik je Izraelce učil upoštevati Jehovova merila glede svetosti. Hebrejske besede, ki se običajno prevajajo s »svet« in »svetost«, se v Mojzesovem Zakoniku pojavljajo več kot 280-krat. Zakonik je Božjemu ljudstvu pomagal ločevati med tem, kaj je čisto in kaj je nečisto. V njem je zapisano približno 70 razlogov, zakaj je Izraelec postal obredno nečist, kar je pomenilo, da ni smel sodelovati pri čaščenju Jehova. Vseboval je zakone o telesni higieni, prehrani in celo odstranjevanju iztrebkov. Ti zakoni so Izraelcem ščitili zdravje, a vendar so imeli še višji namen. Pomagali so jim obdržati Jehovovo naklonjenost, saj so jim prepovedovali sodelovati pri gnusnih običajih pokvarjenih okoliških narodov. Razmisli o enem takšnem primeru.

9., 10. Katere zakone glede spolnih odnosov in poroda je Jehova dal Izraelcem in kako so jim koristili?

⁹ Mojzesov Zakonik je določal, da so bili tisti, ki so imeli spolne odnose, tudi če so jih imeli z zakoncem, za nekaj časa nečisti. Tudi ženska, ki je rodila, je bila nekaj časa  po porodu nečista. (3. Mojzesova 12:2–4; 15:16–18) To ni pomenilo, da so ti Božji darovi – spolni odnosi med zakoncema in rojevanje otrok – nekaj nečistega. (1. Mojzesova 1:28; 2:18–25) Jehova je te zakone dal, da bi bili Izraelci sveti in da se ne bi zapletali v krivo čaščenje. Številni narodi, ki so jih obkrožali, so čaščenje radi mešali s spolnostjo in obredi plodnosti. V kanaanski religiji so se prostituirali tako moški kot ženske. To je povzročilo nastanek in širjenje najhujše izprijenosti. Toda Zakonik je čaščenje Jehova popolnoma ločil od spolnega življenja Izraelcev. b Omenjeni zakoni pa so jim koristili še drugače.

¹⁰ Izraelce so učili pomembno resnico. c Kako pa se Adamov greh prenaša iz generacije v generacijo? Ali ne ravno po spolnih odnosih in rojevanju? (Rimljanom 5:12) Da, Božji Zakonik je ljudstvo spominjal na to, da so vse svoje življenje grešni. Pravzaprav smo mi vsi grešni že od takrat, ko smo se rodili. (Psalm 51:5) Zato potrebujemo odpuščanje grehov in odkupnino, da bi se lahko zbližali z našim svetim Bogom.

11., 12. a) Katero zelo pomembno načelo je zagovarjal Zakonik? b) Kako je Zakonik ščitil ljudi?

¹¹ Zakonik je odseval Jehovovo popolno pravico. Zagovarjal je načelo sorazmernosti, ko je šlo za kaznivo dejanje in kazen. Zato je v Zakoniku pisalo: »Treba je dati življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo.« (5. Mojzesova 19:21) V primeru kaznivega dejanja se je morala višina kazni ujemati z resnostjo zločina. Ta vidik Božje pravice je očiten v celotnem Zakoniku in je še danes  zelo pomemben, če hočemo razumeti odkupno žrtev Kristusa Jezusa, kot bomo to videli v 14. poglavju. (1. Timoteju 2:5, 6)

¹² Zakonik je ljudi ščitil pred tem, da bi postali žrtev krivice. Da bi se na primer potrdila obtožba, sta bili potrebni vsaj dve priči. Kazen za krivo pričanje je bila zelo stroga. (5. Mojzesova 19:15, 18, 19) Strogo sta bili prepovedani tudi korupcija in podkupljivost. (2. Mojzesova 23:8; 5. Mojzesova 27:25) Božje ljudstvo se je moralo tudi pri poslovnih zadevah ravnati po Jehovovih vzvišenih merilih za pravico. (3. Mojzesova 19:35, 36; 5. Mojzesova 23:19, 20) Ta Zakonik je bil res izjemen in pravičen in Izraelcem v velik blagoslov.

13., 14. Kako je Zakonik zagotavljal, da se je s tatom in žrtvijo ravnalo pravično?

¹³ Ali je bil Mojzesov Zakonik tog in neusmiljen skupek pravil? Daleč od tega! Kralj David je po navdihnjenju napisal: »Jehovovi zakoni so popolni.« (Psalm 19:7) Dobro je vedel, da je Zakonik ljudi spodbujal k usmiljenju in poštenemu ravnanju. Kako pa?

¹⁴ Danes je v nekaterih deželah videti, da zakoni koristijo bolj kriminalcem kot pa žrtvam. Tatovi na primer nekaj časa preživijo v zaporu. Vseeno pa žrtve morda nikoli ne dobijo nazaj ukradenih stvari in morajo poleg tega še plačevati davke, ki takšnim kriminalcem omogočajo nastanitev in prehrano. Toda v starodavnem Izraelu je bilo drugače. Ni bilo zaporov, kot jih poznamo danes. Zakonik je tudi natančno omejeval, kako stroga je lahko kazen. (5. Mojzesova 25:1–3) Tat je moral žrtvi povrniti storjeno škodo. Poleg tega je moral še nekaj dodatno plačati. Koliko? To je bilo odvisno od primera. Očitno so imeli sodniki precej svobode pri  določanju tega, koliko mora plačati. Pri tem so lahko upoštevali različne dejavnike, na primer njegovo kesanje. To pojasni, zakaj je odškodnina, ki jo je moral tat plačati glede na 3. Mojzesovo 6:1–7, precej manjša od odškodnine, določene v 2. Mojzesovi 22:7.

15. Kako je Zakonik zagotavljal usmiljenje in pravico, ko je kdo ubil človeka po nesreči?

¹⁵ Zakonik je odseval Jehovovo usmiljenje, saj je priznaval, da niso vsi prestopki storjeni namerno. Ko je na primer kdo po nesreči koga ubil, mu tega ni bilo treba plačati s svojim življenjem, če je ukrepal prav in pobegnil v eno od zavetnih mest, ki so bila raztresena po vsem Izraelu. Njegov primer so najprej preiskali postavljeni sodniki, nato pa je moral v zavetnem mestu ostati do smrti velikega duhovnika. Po smrti velikega duhovnika pa je lahko svobodno izbral, kje bo živel. Zaradi te ureditve je imel nenamerni ubijalec koristi od Božjega usmiljenja. Hkrati je ta zakon Izraelcem pomagal razumeti, da je človeško življenje v Jehovovih očeh zelo dragoceno. (4. Mojzesova 15:30, 31; 35:12–25)

16. Kako je Zakonik ščitil nekatere človekove osebne pravice?

¹⁶ Zakonik je tudi ščitil človekove osebne pravice. Razmisli o tem, kako vse je ščitil tiste, ki so imeli dolgove. Prepovedoval je upniku, da vstopi v dolžnikov dom in zaseže dolžnikovo lastnino kot jamstvo za posojilo. Namesto tega je moral počakati pred vrati in dovoliti dolžniku, da mu sam prinese jamstvo. Zakonik je zagotavljal, da v dom ni smel vstopiti nihče, ki ni bil povabljen. Če je upnik dolžniku za jamstvo vzel oblačilo, mu ga je moral do večera vrniti, saj ga je dolžnik verjetno potreboval za to, da bi se ponoči grel. (5. Mojzesova 24:10–14)

17., 18. Kako so se Izraelci glede vojskovanja razlikovali od drugih narodov in zakaj je bilo tako?

¹⁷ Zakonik je urejal celo vojskovanje. Izraelci se niso vojskovali zaradi želje po moči oziroma zmagi, ampak so v »Jehovovih vojnah« sodelovali kot Božji posredniki. (4. Mojzesova  21:14) V mnogih primerih so morali najprej nasprotnikom ponuditi možnost, da se predajo. Če je kakšno mesto to ponudbo odklonilo, so ga smeli oblegati, toda po Božjih pravilih. Izraelskim vojakom ni bilo dovoljeno posiljevati žensk oziroma neusmiljeno pobijati ljudi, kot so to delali mnogi vojaki v zgodovini. Morali so celo spoštovati okolje in niso smeli sekati sovražnikovih sadnih dreves. d Pri drugih narodih vojska ni imela takšnih omejitev. (5. Mojzesova 20:10–15, 19, 20; 21:10–13)

¹⁸ Ali te ne spreleti srh, ko slišiš, da v nekaterih deželah že otroke urijo za vojake? V starodavnem Izraelu niso v vojsko vpoklicali nobenega moškega, mlajšega od 20 let. (4. Mojzesova 1:2, 3) Celo odrasel moški je bil oproščen vojske, če ga je bilo preveč strah. Ko se je moški poročil, mu eno leto ni bilo treba v vojsko in tvegati svoje življenje. Tako je lahko doma dočakal rojstvo svojega prvega otroka. Kot je pojasnjeval Zakonik, je lahko novo poročeni mož ostal doma in razveseljeval svojo ženo. (5. Mojzesova 20:5, 6, 8; 24:5)

19. Kako je Zakonik ščitil ženske, otroke, družine, vdove in sirote?

¹⁹ Zakonik je prav tako ščitil ženske, otroke in družine ter skrbel zanje. Staršem je zapovedoval, naj svojim otrokom stalno posvečajo pozornost in jih poučujejo o duhovnih stvareh. (5. Mojzesova 6:6, 7) Prepovedoval je vse oblike incesta oziroma krvoskrunstva. Takšna dejanja so bila kaznovana s smrtjo. (3. Mojzesova, 18. poglavje) Prepovedoval je tudi prešuštvo, ki zelo pogosto razdre družine ter povzroči veliko bolečin in trpljenja. Skrbel je za vdove in sirote ter svaril, da bo Jehova strogo kaznoval tiste, ki bi z njimi grdo ravnali. (2. Mojzesova 20:14; 22:22–24)

20., 21. a) Zakaj je Mojzesov Zakonik dopuščal poligamijo? b) Zakaj je Zakonik dopuščal razvezo?

 ²⁰ Glede na vse to bi se morda kdo vprašal: Zakaj je potem Zakonik dopuščal poligamijo? (5. Mojzesova 21:15–17) Takšne zakone moramo videti v luči časa, v katerem so veljali. Ljudje, ki Mojzesov Zakonik presojajo z vidika današnjega časa in kulture, ga bodo gotovo napačno razumeli. (Pregovori 18:13) Ko je Jehova ustvaril Adama in Evo, je dal povsem jasno vedeti, da mora imeti mož samo eno ženo in da mora biti njuna zveza trajna. (1. Mojzesova 2:18, 20–24) Ko je Jehova Izraelcem dal Zakonik, so bili običaji, kot je poligamija, že stoletja globoko ukoreninjeni. Jehova je dobro vedel, da so Izraelci trmasti in da pogosto ne bodo ubogali niti najosnovnejših zakonov, na primer tistih, ki prepovedujejo malikovanje. (2. Mojzesova 32:9) Zato se je modro odločil, da v tistem času ne bo preoblikoval vseh njihovih običajev glede zakonske zveze. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da poligamije ni vpeljal Jehova. Vendar je s pomočjo Mojzesovega Zakonika poligamijo uredil, da bi s tem preprečil zlorabe.

²¹ Podobno temu je Mojzesov Zakonik dopuščal, da se je lahko mož zaradi nekaj resnih razlogov od svoje žene razvezal. (5. Mojzesova 24:1–4) Jezus je rekel, da je Bog judovskemu ljudstvu to dopustil zaradi njihovega »zakrknjenega srca«. Toda to je bilo le začasno. Jezus je svoje sledilce učil, da morajo upoštevati Jehovova prvotna merila glede zakonske zveze. (Matej 19:8)

22. Kako vse je Mojzesov Zakonik spodbujal k ljubezni?

²² Ali si lahko predstavljaš, da bi sodoben pravni sistem spodbujal k ljubezni? Mojzesov Zakonik pa je učil, da je ljubezen najpomembnejša. Samo v Peti Mojzesovi knjigi se besede, ki se prevajajo z »ljubezen«, »imeti rad« in podobno, pojavljajo več kot 20-krat. Zapoved »Svojega bližnjega imej  rad kakor samega sebe« je bila druga najpomembnejša zapoved v Zakoniku. (3. Mojzesova 19:18; Matej 22:37–40) Božji služabniki takšne ljubezni niso izkazovali le drug drugemu, ampak so jo morali izkazovati tudi tujcem, ki so živeli med njimi. Zavedati so se morali, da so bili tudi sami nekoč tujci. Ljubezen so morali izkazovati revnim in ostalim, ki so trpeli. Morali so jim gmotno pomagati in jih niso smeli izkoriščati. Bilo jim je celo zapovedano, naj bodo prijazni in obzirni do živali. (2. Mojzesova 23:6; 3. Mojzesova 19:14, 33, 34; 5. Mojzesova 22:4, 10; 24:17, 18)

23. K čemu je ljubezen spodbujala pisca 119. psalma in kaj ti bo pomagalo še bolj vzljubiti Jehova?

²³ Noben drug narod ni imel takšne zakonodaje, kot so jo imeli Izraelci. Nič čudnega ni, da je psalmist napisal: »Zelo rad imam tvoje zakone!« Vendar njegova ljubezen do Božjih zakonov ni bila zgolj čustvo. Spodbujala ga je k dejanjem, zato si je prizadeval Božje zakone ubogati in po njih živeti. Napisal je še: »Ves dan premišljujem o njih.« (Psalm 119:11, 97) Redno si je vzel čas, da je preučeval Jehovove zakone. Brez dvoma jih je tako še bolj vzljubil. Obenem je še bolj vzljubil tudi Zakonodajalca, Boga Jehova. Ko boš preučeval te zakone, se boš tudi ti še bolj zbližal z Jehovom, Velikim zakonodajalcem in Bogom pravice.