Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 17

‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’

‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’

1, 2. Elalakano laJehova li na sha nefiku etiheyali ola li lashike, nounongo waye owa li wa yelekwa ngahelipi pehovelo lefiku olo?

 KONIMA eshi Jehova a shita oinima aishe, mwa kwatelwa ovanhu, okwa ti: ‘Aishe oya wapala unene.’ (Genesis 1:31) Ohaluka, ovanhu ovo va li oishitwa ya tongomana, oyo ya shitwa mefiku etihamano lokushita, ova li va ya monghalo inyikifa oluhodi. Pehovelo ashike lefiku etiheyali leshito, Adam naEva ova li va hoolola okuninga ovanashibofa ngaashi Satana. Osho osha twalifa ounhu aushe moulunde nomonghalo yokuhawanenena nosha etifa efyo. Oixuna oi fike peni!

2 Osha li tashi monika sha fa kutya elalakano laJehova li na sha nefiku etiheyali ola ponya. Ngaashi omafiku makwao eshito ahamano, oo a tetekela, efiku etiheyali nalo ola li tali ka kwata oule womido omayovi. Jehova okwa li a yapula efiku olo, nohauxuuninwa, eshi efiku olo tali ka xula, edu alishe otali ka kala oparadisa, omo tamu ka kala ovanhu va wanenena. (Genesis 1:28; 2:3) Jehova okwa li te ke shi enda ngahelipi, opo a wanife po elalakano laye konima, eshi pa holoka ounashibofa oo wa etifa oilanduliko inyanyalifi? Onghalo oyo ya holoka po oya li tai yeleke ounongo waye, naasho osha li eyeleko linenenene.

3, 4. (a) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya onghatu oyo Jehova a katuka konima eshi pa holoka ounashibofa muEden otai ulike kutya oku na ounongo mukumwifi? (b) Eshi hatu konakona kombinga younongo waJehova, elininipiko otali ke tu linyengifa tu dimine oushili ulipi?

3 Jehova okwa li a katuka eenghatu meendelelo, opo a yukife oinima. Okwa li a katukila onghatu ovanashibofa vomuEden, nopefimbo opo tuu opo, okwa li a xunganeka oshinima shikumwifi, shi na sha nanghee ta ka xulifa po oilanduliko aishe oyo ya etifwa po kounashibofa. (Genesis 3:15) Okudja koshikunino shaEden nosho yo momukokomoko womido omayovi da ka landula ko fiyo okunena, Jehova okwa kala ta unganeke oinima, opo elalakano laye olo ihali ponyo li ka wanifwe pauyadi monakwiiwa. Elalakano laye kalidjuu okuudiwa ko, ashike ola kwatela mo shihapu, nomolwaasho, ovaleshi vOmbiibeli otava dulu okukala tava konakona nokudilonga kombinga yalo okukalamwenyo kwavo akushe. Okuninga ngaho otaku dulu oku va etela ehafo linene. Kakele kaasho, ohatu dulu okukala tu na oushili kutya elalakano laJehova otali ka wanifwa filufilu. Ota ka xulifa po oukolokoshi aushe, nosho yo oulunde nefyo. Ovanhu ovadiinini otava ka twalwa mewaneneno. Oinima aishe oyo otai ka ningwa ofimbo efiku etiheyali inali xula. Kashi na nee mbudi kutya oshike sha ende po lwopokati opo, elalakano laJehova li na sha nedu nosho yo ovanhu otali ka wanifwa peufwafimbo laye.

4 Ounongo waJehova itau tu kumwifa tuu! Omuyapostoli Paulus okwa li e linyengifwa a shange ta ti: ‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’ (Ovaroma 11:33) Ngeenge otwa konakona eembinga di lili noku lili dounongo waye munenenene, elininipiko otali ke tu linyengifa tu dimine oushili wa fimanenena oo kutya katu na fiku tu u ude ko pauyadi. (Job 26:14) Paife natu ka taleni kutya oukwatya oo mukumwifi otau ti shike lela.

Ounongo wopakalunga oshike?

5, 6. Eshiivo nounongo oya pambafana ngahelipi, na Jehova oku na eshiivo li fike peni?

5 Ounongo hao eshiivo, olo tali ulike kokukala u na ouyelele wonhumba. Pashihopaenenwa, eekombiyuta otadi dulu okutuvikila omauyelele mahapu neenghono, ndele itatu dulu okutya omashina a tya ngaho oku na ounongo. Ndele nande ongaho, eshiivo nounongo oya pambafana. (Omayeletumbulo 10:14) Pashihopaenenwa, ngeenge owa hala okupula omayele opandunge shi na sha nokuungaunga noudu wonhumba wa kwata moiti, mbela oto ka pula omunhu oo e na eshiivo linini kombinga youdu oo, ile ehe na nande eshiivo lasha? Hasho nandenande. Hano, osha yela kutya, opo omunhu a kale e na ounongo washili, okwa pumbwa filufilu okukala e na eshiivo lashili.

6 Jehova oye e na eshiivo lihapu kuhe na vali. Molwaashi oku li ‘Ohamba ihe na exulilo,’ oye aeke a kala ko okudja nale nota kala ko fiyo alushe. (1 Timoteus 1:17) Okwa kala e wete oinima aishe oyo ya kala tai linyenge meshito momukokomoko womido adishe odo itadi dulu okutumbulwa. Ombiibeli oya ti: “Kape na nande oshishitwa shimwe sha holekwa moipafi yaye, ndelenee aishe oya kala ngaho poluhaela momesho aye, kuou tu noku mu lihepaululila.” (Ovaheberi 4:13; Omayeletumbulo 15:3) E li Omushiti, oku shii filufilu oinima aishe oyo a shita, nokwa kala ta nongonona oilonga yovanhu aishe okudja pehovelo. Oha konakona omitima dovanhu noha kala e wete oinima aishe. (1 Omafimbo 28:9) Molwaashi okwe tu shita tu na emanguluko lokuninga omatokolo, oha kala a hafa, ngeenge hatu ningi omatokolo opandunge mokukalamwenyo kwetu. E li “Omuudi womailikano,” oha kala ta pwilikine komailikano mahapumahapu nonande otaa ilikanwa oshita. (Epsalme 65:3) Natango, oukwatya waJehova wokudimbuluka oinima owa wanenena.

7, 8. Jehova oha ulike ngahelipi kutya oku na eudeko, eendunge dokuyoolola nosho yo ounongo?

7 Jehova ke na ashike eshiivo. Oku shii yo nghee oinima yonhumba hai kala ya pambafana nonghee tai longele kumwe. Oha yelekanifa oinima nokutokola pandunge. Oha yoolola pokati kaasho shiwa naasho shii, osho sha fimana naasho inashi fimana. Iha tale ashike kombada, ndele oha tale yo momitima. (1 Samuel 16:7) Onghee hano, ke na ashike eshiivo, ndele oku na yo omaukwatya oo a tongomana e dule eshiivo, sha hala okutya, eudeko neendunge dokuyoolola. Ndelenee ounongo ou dule kokule omaukwatya oo.

8 Ounongo ohau ningifa omunhu a longife eshiivo, eendunge dokuyoolola nosho yo eudeko, opo a ninge sha shomupondo. Shihokwifa, oitya imwe oyo ya longifwa mOmbiibeli momalaka opehovelo, oyo ya tolokwa “ounongo,” otai ti lelalela “okulonga noukeka,” ile “ounongo tau longo.” Onghee hano, ounongo waJehova kau fi ashike oukwatya u li muye ngahenya, ndele oukwatya hau tulwa moilonga. Oha longifa alushe eshiivo laye lihapu nosho yo eudeko laye lomoule, opo a ninge omatokolo e li pandunge noku katuke pandunge. Osho kashi fi tuu ounongo washili! Onghedi omo Jehova ha katuka otai koleke oushili weendjovo daJesus, odo tadi ti: ‘Ounongo ohau hololwa koilonga.’ (Mateus 11:19) Oilonga yaJehova yomeshito otai yandje oumbangi wa kola kutya ye omunongo shili.

Oumbangi oo tau ulike kutya Kalunga omunongo

9, 10. (a) Jehova okwa ulika kutya oku na ounongo wa tya ngahelipi, nohe u ulike ngahelipi? (b) Osele otai yandje ngahelipi oumbangi kutya Jehova omunongo?

9 Mbela owa tala ngoo nande onale oshinima sha ningika osho sha longwa nounghulungu? Osho otashi yandje oumbangi kutya omunhu oo e shi longa oku na ounongo mukumwifi. (Exodus 31:1-3) Jehova oye e na ounongo munenenene noye Odjo yao. Ohamba David oya popya shi na sha naye ya ti: “Ohandi ku pandula, eshi nda tungwa nda tungikikika; oilonga yoye oya longekekeka, nomwenyo wange otau shi shiiva nawa.” (Epsalme 139:14) Odoshili kutya ngeenge otwe lihongo shihapu kombinga yoshitwe yolutu lomunhu, ohatu ka kuminwa ounongo waJehova.

10 Diladila ashike koshinima eshi: Omunhu oha dilile ko e li ashike osele imwe, oyo hai holoka po, ngeenge ei lomudalakadi la fimbapalekwa kombuto yoludalo yomulumenhu. Osele oyo ohai ende tai litukaula meesele dihapu meni lefimbo lixupi. Hauxuuninwa, ohapa holoka omunhu e lixwa po, oo a fikama po meesele omamiliyona mahapumahapu. Osele oshinima shinininini. Pashihopaenenwa, komutwe wokanetwe otaku wana eesele 10 000 lwaapo, dounene wopokati. Ndele oshitwe yosele keshe oya kitakana neenghono. Osele ohai longo monghedi ikumwifi i dule kokule omashina, ile eefabrika odo da etwa po kovanhu. Ovanongononi ohava ti kutya osele oya fa oshilando sha dingililwa kohotekuma, osho shi na omivelo dokuya mo nokupita mo, oshikondo shoyeendifo, omakwatafano opaengodi, omashina okweeta po olusheno, ile okweeta po oilongomwa, omalongekido okweekelashi oimbodi, ile okulongulula oinima, oshikondo sheameno, nosho yo elelo olo li li pondingandinga, olo hali wilike oinima aishe oyo. Kakele kaasho, osele otai dulu okunduluka po osele ikwao ya faafana filufilu moule ashike weevili dinini.

11, 12. (a) Oshike hashi ningifa eesele dengwili di kale tadi liyoolola, opo di tunge po oilyo yolutu i lili noku lili, naasho otashi tu kumwe ngahelipi naasho tashi popiwa mEpsalme 139:16? (b) Ouluvi wetu otau ulike ngahelipi kutya otwa “tungikikika”?

11 Eesele ohadi kala omaludi e lili noku lili. Eshi eesele dengwili tadi ende tadi litukaula, ohadi liyoolola mudikwao she likolelela kwaasho tadi ka longa. Dimwe ohadi ningi eesele domaliudo, dimwe ohadi ka tunga po omakipa, eenhumba, omesho, nadimwe ohadi ningi eesele dohonde. Okuliyoolola kweesele kwa tya ngaho, opo di tunge po oilyo yolutu i lili noku lili ohaku wilikwa koutukulwa vanininini ovo ve li meesele hava ifanwa ee-DNA, ovo hava ufa kutya omunhu ota ka kala e na omaukwatya opalutu a tya ngahelipi. Shihokwifa, David okwa li a nwefwa mo kuJehova a shange ta ti: “Omesho oye okwa li taa shipulula nge, fimbo nda li engwili inandi tongoka, nomembo loye omo omwa nyolelwa [oitukulwa yalo alishe, NW].” — Epsalme 139:16.

12 Oitukulwa imwe yolutu oya kitakana neenghono. Pashihopaenenwa, diladila kouluvi womunhu. Ovanhu vamwe ova ti kutya ouluvi wovanhu oo oshinima sha kitakana unene meshito alishe. Ouluvi ou na eesele domaliudo omabiliyona efele lwaapo, sha hala okutya, omuvalu weesele odo ou fike hanga peenyofi odo di li momuhalavili wetu. Osele keshe ya tya ngaho oi na eendjadjo omayovi odo tadi i kwatakanifa nadikwao. Ovanongononi otava ti kutya ouluvi wovanhu otau dulu okutuvikila omauyelele aeshe oo e li meengulumambo odo di li mounyuni aushe, nonokutya okudula kwouluvi wovanhu okutuvikila omauyelele kaku na ongaba. Oule womido omilongo, ovanongononi ova kala tava konakona ouluvi, oo u li oshilyo sholutu sha “tungikikika,” nova dimina kutya kave na fiku va ude ko pauyadi nhumbi hau longo.

13, 14. (a) Oupuka vaningholi nosho yo oinamwenyo ikwao ohai shi ulike ngahelipi kutya oi na “ounongo wopaushitwe,” naasho otashi tu hongo shike kombinga yOmushiti wayo? (b) Omolwashike hatu dulu okutya ongodi yeluviluvi oya shitwa “nounongo”?

13 Ovanhu havo aveke oishitwa oyo tai ulike kutya Jehova omunongo. Epsalme 104:24 ola ti: “Omwene, oilonga yoye oi fike peni! Aishe owe i shita nounongo, edu oli yadi oishitwa yoye.” Ounongo waJehova ou liwetikile moinima aishe oyo a shita, oyo ye tu dingilila. Pashihopaenenwa, oupuka vaningholi ngaashi eemhuka neehedi ove na “ounongo wopaushitwe.” (Omayeletumbulo 30:24, NW) Eemhuka neehedi ohadi longo nawa palandulafano. Eemhuka dimwe ohadi lifa nokufila oshisho oupuk a ovo hava ningi okahaudjololo nohadi fipi omeva moupuka ovo, opo di lipalule. Eehedi dimwe ohadi longo onga ovanamapya, hadi twike nokufila oshisho oova. Ope na natango oinamwenyo ikwao ihapu oyo hai ningi oinima paushitwe tai kumwifa. Eedi ohadi tuka nokutanauka momhepo shimwe to nyengwa, nonghedi omo hadi tuka nokutanauka itai dulu okuhopaenenwa keedila doshinanena odo da ndulukwa kovanhu. Oudila vamwe ovo hava tuka tava tavakana oilongo ohava wilikwa keenyofi, ile keenghono domangenete edu, ile kouwaalita ovo ve li mouluvi wavo. Ovanongononi ova kala tava konakona oule womido onghedi ikumwifi omo oinamwenyo ya tya ngaho hai ningi oinima paushitwe. Mbela osho itash i yandje oumbangi kutya Omushiti wayo oku na ounongo munene?

14 Ovanongononi ove lihonga shihapu keshito laJehova olo la shitwa nounongo. Ope na nokuli oludi limwe louindjinia, omo ovanhu hava kendabala okulonga oinima tava hopaenene omidutilo doinima yomeshito. Pashihopaenenwa, otashi dulika owa talele nale nonghumwe kewapalo longodi yeluviluvi. Ndele omuindjiniya oha kala a hokwa okunongonona omudutilo wayo mukumwifi. Eengodi odo ohadi monika da fa inadi kola, ndele pakuyeleka nawa, odi na eenghono dihapu di dulife oshivela, noda pama di dulife eengodi omo mwa longwa oumbidja vokukelela eeholo. Mbela oda kola shi fike peni? Diladila ashike ongodi yeluviluvi ya nenepekwa fiyo ya fika pounene weengodi odo hadi tungifwa eenete dokukwata eeshi. Ongodi ya tya ngaho otai ka kala ya kola neenghono, tai dulu ngeno okukanghameka odila yokuhumbata ovanhu tai tuka. Heeno, Jehova okwa shita oinima aishe oyo “nounongo.”

Olyelye a shitila oinamwenyo “ounongo wopaushitwe”?

Oinima imwe vali oyo tai ulike ounongo waKalunga

15, 16. (a) Eenyofi otadi yandje ngahelipi oumbangi kutya Jehova omunongo? (b) Okukala kwaJehova e li Omuwiliki Munenenene wovaengeli omamiliyona otaku yandje ngahelipi oumbangi kutya oku li Omuunganeki omunongo?

15 Ounongo waJehova ou liwetikile meshito laye alishe. Eenyofi odo di li keulu, olo twa kundafana shi na sha nalo metukulwa 5, kadi li ashike omuxwanaxwanena mewangadjo. Molwaashi Jehova omunongo, okwa tula po ‘eemhango keulu,’ opo omihalavili di kale da unganekwa nawa paengudu dado. Omihalavili oda unganekwa meengudu, do eengudu odi li omaxwata. (Job 38:33) Nomolwaasho itashi kumwifa, eshi Jehova a longifa outumbulilo “eengudu [ile “etangakwaita,” NW]” okuulika komaminikilo okeulu. (Jesaja 40:26) Ope na natango oludi letangakwaita limwe olo tali ulike filufilu kutya Jehova omunongo.

16 Ngaashi sha kundafanwa metukulwa 4, Kalunga oha ifanwa “Omwene womatanga ovakwaita,” molwaashi oye Omuwiliki Munenenene wetangakwaita linene loishitwa yopamhepo omamiliyona omafele. Osho otashi yandje oumbangi kutya Jehova omunaenghono. Ndele mbela ounongo waye owa kwatelwa mo ngahelipi moshinima osho? Diladila kwaashi: Jehova naJesus ohava kala alushe ve lipyakidila. (Johannes 5:17) Hano, oshi li pandunge okufika pexulifodiladilo kutya ovaengeli ovo ve li ovakalele vOmukombadambada navo ohava kala alushe ve lipyakidila. Dimbuluka yo kutya ovaengeli ove na eendunge nosho yo eenghono ve dule ovanhu kokule. (Ovaheberi 1:7; 2:7) Ndele Jehova okwa kala ta shilipaleke oule womido omabiliyona kutya ovaengeli aveshe ovo ove na oilonga tai ti sha notai shambula, eshi tava ‘dulika komalombwelo aye’ ‘nokuwanifa po ehalo laye.’ (Epsalme 103:20, 21) Jehova ke fi tuu Omuunganeki oo e na ounongo mukumwifi!

Jehova oye “omunongo aeke”

17, 18. Omolwashike Ombiibeli tai ti kutya Jehova oye “omunongo aeke,” nomolwashike ounongo waye tau tu kumwifa neenghono?

17 Omolwoumbangi aushe oo twa tala kuo metetekelo, itashi kumwifa eshi Ombiibeli tai ti kutya ounongo waJehova owa denga mbada neenghono. Pashihopaenenwa, Ombiibeli oya ti kutya Jehova oye “omunaendunge [ile “omunongo,” NW] aeke.” (Ovaroma 16:27) Jehova oye aeke e na ounongo pauyadi, noye Odjo younongo aushe washili. (Omayeletumbulo 2:6) Nomolwaasho nonande Jesus oye oshishitwa osho shi na ounongo shi dule oishitwa aishe yaJehova, ka li nande he lineekele ounongo waye mwene, ndele okwa li ha hongo osho Xe e mu lombwela a honge. — Johannes 12:48-50.

18 Didilika nghee omuyapostoli Paulus a hokolola ounongo waJehova, ta ulike kutya owe likalekelwa. Okwa ti: “[Oule ou] fike peni woupuna noweendunge nowounongo waKalunga! Omatokolo aye ohaa konakonwa kulyelye, neendjila daye olyelye e di shii!” (Ovaroma 11:33) Palaka lopehovelo, ovelishe oyo oya hovela noshitya shoshihololiudito “O,” osho tashi holola onghumwe. Oshitya shOshigreka osho Paulus a longifa, osho sha tolokwa ‘oule,’ osha pambafana noshitya osho sha tolokwa “ombwili” mOmbiibeli. Onghee hano, oitya oyo Paulus a longifa otai tu pe efano la twa momadiladilo. Ngeenge hatu dilonga kounongo waJehova, otwa fa omunhu ta tale moima mwa ya moule mwii, muhe na exulilo. Moima mwa tya ngaho itamu dulu okuyelekwa, nomunhu ito dulu okupopya lela kutya omwa tya ngahelipi. (Epsalme 92:6) Mbela osho itashi tu linyengifa tu kale ovalininipiki?

19, 20. (a) Omolwashike onhwa ya yeleka okufaneka ounongo waKalunga? (b) Jehova okwe shi ulika ngahelipi kutya oha dulu okumona osho tashi ka ningwa monakwiiwa?

19 Etomheno limwe vali, molwaashi taku dulu okutiwa kutya Jehova oye “omunongo aeke,” omolwaashi oye aeke ta dulu okuxunganeka onakwiiwa. Dimbuluka kutya Jehova oha longifa onhwa, oyo hai mono kokule, i li edidiliko olo tali faneke ounongo waye. Ope na oludi limwe lonhwa olo li na ondjudo yeekilograma 5, noi na omesho manene e dule omesho ovanhu. Onhwa ohai mono kokule lela, tai dulu okumona oshihakanwa shayo nonande oi li mokule eemeta omafele noi shi li kokule neekilometa donhumba. Jehova okwa popya shi na sha nonhwa, a ti: “Omesho ayo taa tale kokule.” (Job 39:29) Sha faafana, Jehova oha dulu ‘okutala kokule,’ ta dulu okumona osho tashi ka ningwa monakwiiwa i li kokule.

20 Ope na oumbangi muhapu mOmbiibeli oo tau ulike kutya osho oshoshili. Ombiibeli oi na omaxunganeko omafele oo a wanifwa. Oya li ya xunganeka oita yonhumba noidjemo yayo, elandulafano lomapangelo omanaenghono mounyuni nosho yo nokuli onghedi omo eendjai donhumba doita da li tadi ka kwata ko oilongo. Oinima imwe oyo oya li ya xunganekwa omido omafele komesho yefimbo. — Jesaja 44:25–45:4; Daniel 8:2-8, 20-22.

21, 22. (a) Omolwashike shihe li pandunge okudiladila kutya Jehova okwa nuna omatokolo aeshe oo hatu ningi mokukalamwenyo? Shi faneka. (b) Otu shi shii ngahelipi kutya ounongo waJehova ohau endele pamwe nohole nosho yo olukeno?

21 Ndele mbela molwaashi Kalunga oha dulu okumona osho tashi ka ningwa monakwiiwa osha hala okutya okwa nuna nale omatokolo oo hatu ka ninga mokukalamwenyo kwetu? Ovanhu vamwe ovo va itavela mehongo li na sha nesheyo ohava ti kutya osho shi li ngaho. Ndelenee ehongo la tya ngaho itali tu kumwe noushili oo kutya Jehova omunongo, molwaashi otali yandje ediladilo kutya ita dulu okupangela okudula kwaye okunongela osho tashi ka ningwa monakwiiwa. Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno ou na ewi liwa nokwiimba. Mbela oto ka kala ashike to imbula efimbo keshe? Hasho nandenande! Sha faafana, nonande Jehova oha dulu okumona osho tashi ka ningwa monakwiiwa, iha longifa oukwatya oo efimbo keshe. Ngeno oku kale a nuna okukalamwenyo kwetu, ngeno itatu ka kala tu na emanguluko lokuninga omatokolo. Ashike Jehova ke na fiku e tu kufe oshali yemanguluko la tya ngaho, oyo e tu pa. — Deuteronomion 30:19, 20.

22 Natango, ehongo li na sha nesheyo otali yandje ediladilo kutya Jehova ke na ohole nomaliudo onghenda, ile olukeno. Ndele otu shi shii kutya osho kashi fi shoshili nandenande. Ombiibeli otai ti kutya Jehova “omunongo momutima.” (Job 9:4, NW) Osho inashi hala okutya Jehova oku na omutima wo venevene, ndelenee Ombiibeli ohai longifa luhapu outumbulilo oo okuulika koukwatya womeni, oo wa kwatela mo omalinyengotomheno nomaukwatya ngaashi ohole. Onghee hano, omushangwa oo otau ulike kutya ounongo waJehova, ngaashi yo omaukwatya aye makwao, ohau wilikwa kohole. — 1 Johannes 4:8.

23. Molwaashi ounongo waJehova ou dule wetu kokule, oshi na oku tu linyengifa tu ninge shike?

23 Ounongo waJehova ou shii okulineekelwa filufilu. Ou dule wetu kokule, nomolwaasho Eendjovo daye otadi tu ladipike pahole tadi ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” (Omayeletumbulo 3:5, 6) Natu twikileni okukonakona ounongo munene waJehova, opo tu ehene popepi elela naye.