1.–3. Kako so se Jezusovi nekdanji sosedje odzvali na njegovo poučevanje in česa se glede njega niso zavedali?

 NAVZOČI so bili osupli. Pred njimi je v sinagogi stal in učil mlad moški, ki mu je bilo ime Jezus. Dobro so ga poznali, saj je odraščal v njihovem mestu in že veliko let delal kot tesar. Morda so nekateri živeli v hišah, ki jih je on pomagal zgraditi, ali pa so na njivah delali s plugi in jarmi, ki so bili delo njegovih rok. a Toda ali so sprejeli to, kar je učil ta nekdanji tesar?

² Večina poslušalcev je bila začudena. Spraševali so: »Kako je mogoče, da ima ta človek takšno modrost?« Rekli so tudi: »Ali ni on tesar, Marijin sin?« (Matej 13:54–58; Marko 6:1–3) Na žalost so Jezusovi nekdanji sosedje razmišljali: Ta človek je samo navaden tesar iz našega kraja. Zavrnili so ga kljub modrosti, ki se je videla iz njegovih besed. Niso se zavedali, da ta modrost ne prihaja od njega.

³ Kako je mogoče, da je Jezus imel takšno modrost? Sam je rekel: »To, kar učim, ne prihaja od mene, ampak od tistega, ki me je poslal.« (Janez 7:16) Apostol Pavel je pojasnil, da nam je Jezus »odkril Božjo modrost«. (1. Korinčanom 1:30) Jehova je torej po svojem Sinu, Jezusu, razodel svojo modrost. Jezus je tako dobro odseval Jehovovo modrost, da je lahko rekel: »Jaz in Oče sva eno.« (Janez 10:30) Preglejmo tri področja, na katerih je Jezus kazal »Božjo modrost«.

4. a) Kaj je bila tema Jezusovega sporočila in zakaj je bilo to sporočilo zelo pomembno? b) Zakaj je bil Jezusov nasvet vedno uporaben in zelo koristen?

⁴ Najprej bomo pogledali, kaj je Jezus učil. Tema njegovega sporočila je bila »dobra novica o Božjem kraljestvu«. (Luka 4:43) To sporočilo je bilo zelo pomembno, saj bo Jehova po tem Kraljestvu opral sramoto s svojega imena, dokazal, da je najboljši vladar, in zemljo spremenil v raj, v katerem bodo ljudje lahko večno živeli. Poleg tega je Jezus ljudem dajal modre nasvete za vsakodnevno življenje. Dokazal je, da je »Čudoviti svetovalec«, ki ga je napovedal prerok Izaija. (Izaija 9:6) Zakaj pa je bil Jezus tako dober svetovalec in učitelj? Zelo dobro je poznal Božjo Besedo in Božjo voljo. Obenem pa je močno ljubil ljudi in razumel, kako razmišljajo in kaj čutijo. Zato je bil njegov nasvet vedno uporaben in je tistim, ki so ga upoštevali, zelo koristil. Jezus je govoril »o večnem življenju«. Če upoštevamo njegove nasvete, bomo lahko živeli večno. (Janez 6:68)

5. O katerih temah je Jezus govoril v svojem govoru na gori?

⁵ Čudovit zgled Jezusovega modrega poučevanja je njegov govor na gori. Ta govor, zapisan v Mateju 5:3–7:27, bi se verjetno dalo povedati v samo 20 minutah. Toda nasveti v njem so brezčasni – koristni so tako danes kot so bili takrat, ko jih je Jezus prvič izrekel. Jezus je govoril o različnih temah, med drugim o tem, kako izboljšati odnose z drugimi (5:23–26, 38–42; 7:1–5, 12), kako ostati moralno čist (5:27–32) in kako v življenju biti srečen (6:19-24; 7:24–27). Vendar svojim poslušalcem ni le govoril o tem, kaj pomeni ravnati modro; to jim je tudi pokazal, tako da je povedano pojasnil in podprl z zgledi in dokazi.

6.–8. a) Katere prepričljive razloge za to, da ne bi bili zaskrbljeni, je navedel Jezus? b) Iz česa se vidi, da Jezusov nasvet odseva modrost od zgoraj?

 ⁶ Razmisli na primer o Jezusovem modrem nasvetu, kako ravnati, ko smo zaskrbljeni zaradi gmotnih stvari, kot to piše v 6. poglavju Mateja. Jezus nam svetuje: »Ne bodite več zaskrbljeni za svoje življenje, in sicer za to, kaj boste jedli ali kaj boste pili. Prav tako ne bodite več zaskrbljeni za svoje telo, in sicer za to, kaj boste oblekli.« (25. vrstica) Vsi potrebujemo hrano in obleko in povsem normalno je, da veliko razmišljamo o tem, kako si ju bomo priskrbeli. Jezus pa nam pravi, naj zaradi takšnih stvari ne bomo »več zaskrbljeni«. b Zakaj ne?

⁷ Prisluhni Jezusu, kako prepričljivo pojasnjuje. Jehova nam je dal življenje in telo, zato nam prav gotovo lahko priskrbi vse, kar potrebujemo za življenje, na primer hrano in obleko. (25. vrstica) Če Bog daje hrano pticam in lepo oblači cvetlice, koliko bolj bo potem poskrbel za ljudi, ki ga častijo! (Vrstice 26, 28–30) Pravzaprav je pretirana skrb že sama po sebi nesmiselna, saj nam življenja ne more podaljšati niti za trenutek. c (27. vrstica) Kaj lahko naredimo, da ne bi bili zaskrbljeni? Jezus nam svetuje, naj bo čaščenje Boga vedno na prvem mestu v našem življenju. Tisti, ki tako ravnajo, so lahko prepričani, da jim bo njihov nebeški Oče vsak dan dal to, kar potrebujejo. (33. vrstica) Nazadnje pa Jezus pove zelo praktičen nasvet, in sicer da naj skrbimo za vsak dan posebej. Zakaj bi k današnjim skrbem dodajali še jutrišnje? (34. vrstica) In še nekaj, zakaj bi nas po nepotrebnem  skrbelo kaj, kar se morda ne bo nikoli zgodilo? Če se ravnamo po tem modrem nasvetu, si lahko prihranimo veliko stresa in nezadovoljstva.

⁸ Jasno je torej, da je nasvet, ki ga je Jezus dal pred skoraj 2000 leti, še vedno uporaben. Ali ni to dokaz modrosti od zgoraj? Tudi najboljši nasvet človeških svetovalcev prej ali slej zastari, zato ga je treba posodobiti ali zamenjati. Jezusovi nauki pa so prestali preizkus časa, še vedno veljajo in so koristni. In to nas ne bi smelo presenetiti, saj je ta Čudoviti svetovalec govoril »Božje besede«. (Janez 3:34)

9. Kaj je nekaj vojakov reklo o Jezusovem poučevanju in zakaj to ni bilo pretiravanje?

⁹ Drugo področje, na katerem je Jezus odseval Božjo modrost, je bilo to, kako je poučeval. Nekoč so verski voditelji poslali vojake, da bi Jezusa aretirali. Vendar so se vrnili praznih rok. Zakaj? Rekli so: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« (Janez 7:45, 46) To ni bilo pretiravanje. Od vseh ljudi, ki so kdaj živeli, je imel Jezus, ki je bil »od zgoraj«, največ znanja in izkušenj. (Janez 8:23) Noben drug človek ne bi mogel učiti tako kot on. Razmisli o dveh poučevalnih metodah tega modrega učitelja.

10., 11. a) Zakaj so bile Jezusove ponazoritve tako učinkovite? b) Povej primer, ko je Jezus s kratko zgodbo svoje poslušalce naučil nekaj pomembnega.

¹⁰ Učinkovito je uporabljal ponazoritve. V Svetem pismu piše: »Jezus je [...] ljudi poučeval s ponazoritvami. Vedno jih je učil s ponazoritvami.« (Matej 13:34) Ne moremo, da ne bi občudovali tega, kako dobro je Jezus znal s preprostimi primeri iz vsakdanjega življenja ljudi poučiti o pomembnih resnicah. Govoril je o kmetu, ki seje, ženski, ki mesi kruh, otrocih, ki se igrajo na trgu, ribičih, ki vlečejo mreže, in pastirju, ki išče izgubljeno ovco. Vse to so njegovi poslušalci že neštetokrat videli. Ko pomembne resnice  povežemo z znanimi stvarmi, jih je veliko lažje razumeti, si jih zapomniti in jih upoštevati. (Matej 11:16–19; 13:3–8, 33, 47–50; 18:12–14)

¹¹ Jezus je pogosto uporabljal prilike oziroma kratke zgodbe, iz katerih lahko potegnemo moralne ali duhovne resnice. Ker je lažje razumeti in si zapomniti zgodbe kot pa abstraktne ideje, so prilike pripomogle k temu, da poslušalci tega, kar jih je Jezus naučil, niso pozabili. V mnogih prilikah je svojega Očeta opisal s slikovitimi govornimi figurami, ki jih človek ne pozabi zlahka. Le kdo na primer ne more razumeti pomena prilike o zapravljivem sinu!? Ta zgodba jasno pokaže, da se Jehova vsakega, ki se iskreno pokesa za svoje napačno ravnanje, usmili, mu odpusti in ga ljubeče sprejme nazaj. (Luka 15:11–32)

12. a) Kako si je Jezus pri poučevanju pomagal z vprašanji? b) Kako je utišal ljudi, ki so dvomili o njegovi oblasti?

¹² Spretno je uporabljal vprašanja. Jezus je z vprašanji poslušalcem pomagal, da so sami prišli do sklepov, preiskali svoje motive ali sprejeli odločitve. (Matej 12:24–30; 17:24–27; 22:41–46) Ko so verski voditelji dvomili o tem, ali je njegova oblast res od Boga, jim je rekel: »Od koga je Janez dobil oblast, da krščuje? Od Boga ali od ljudi?« Osupli nad vprašanjem so med sabo razpravljali: »Če rečemo ‚Od Boga‘, nas bo vprašal: ‚Zakaj potem Janezu niste verjeli?‘ Ali naj rečemo ‚Od ljudi‘?« Vendar so se bali »ljudi, saj so vsi menili, da je bil Janez res prerok«. Nazadnje so odgovorili: »Ne vemo.« (Marko 11:27–33; Matej 21:23–27) Jezus jih je s svojim preprostim vprašanjem tako presenetil, da so ostali brez besed. Obenem pa je tudi razgalil njihove slabe motive.

13.–15. Kako se iz prilike o usmiljenem Samarijanu vidi Jezusova modrost?

¹³ Jezus je včasih ti metodi združil, tako da je v ponazoritve vpletel vprašanja, ki so ljudi spodbudila k razmišljanju.  Ko ga je neki judovski poznavalec Zakonika vprašal, kaj mora človek narediti, da bi dobil večno življenje, ga je Jezus spomnil na Mojzesov Zakonik, v katerem piše, da je treba ljubiti Boga in bližnjega. Moški je hotel pokazati, da je pravičen, zato je Jezusa vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?« Jezus mu je odgovoril z zgodbo. Nekega Juda so na potovanju napadli roparji in ga pustili napol mrtvega. Mimo sta prišla dva Juda, najprej duhovnik in nato levit. Noben od njiju se ni zmenil zanj. Nato pa je mimo prišel neki Samarijan. Ranjen moški se mu je zasmilil, zato mu je ljubeče oskrbel rane in ga odpeljal na varno v gostilno, kjer si je moški lahko opomogel. Jezus je na koncu zgodbe poznavalca Zakonika vprašal: »Kaj meniš, kdo od teh treh se je izkazal bližnjega temu, ki so ga napadli roparji?« Moškemu ni ostalo drugega, kot da reče: »Ta, ki je z njim ravnal usmiljeno.« (Luka 10:25–37)

¹⁴ Kako se iz te prilike vidi Jezusova modrost? V Jezusovih dneh so Judje z besedo »bližnji« imeli v mislih samo tiste, ki so se držali njihovih običajev – in to prav gotovo niso bili Samarijani. (Janez 4:9) Če bi Jezus povedal zgodbo o Judu, ki pomaga ranjenemu Samarijanu, potem judovskemu poznavalcu Zakonika ne bi zares pomagal spremeniti negativnih občutkov do Nejudov. Ker pa je bil moder, je zgodbo sestavil tako, da je za Juda ljubeče poskrbel Samarijan. Pomembno je tudi vprašanje, ki ga je Jezus postavil na koncu zgodbe. Pozornost je usmeril na besedo »bližnji«. Poznavalec Zakonika je v bistvu vprašal: Koga naj bi jaz ljubil kot bližnjega? Toda Jezus ga je vprašal: »Kaj meniš, kdo od teh treh se je izkazal bližnjega temu, ki so ga napadli roparji?« Jezus se ni osredotočil na tistega, ki mu je bila prijaznost izkazana, torej na žrtev, ampak na tistega, ki je prijaznost pokazal, na Samarijana. Pravi bližnji torej vedno prevzame pobudo, da drugim pokaže ljubezen ne glede na njihovo narodnost. Jezus tega ne bi mogel povedati bolj učinkovito.

 ¹⁵ Ali je potem kaj čudnega, da so bili ljudje nad Jezusovim »načinom poučevanja« osupli in da so ga želeli poslušati? (Matej 7:28, 29) Nekoč se je pri Jezusu »zbralo veliko ljudi«. Z njim so ostali kar tri dni, in to celo brez hrane! (Marko 8:1, 2)

16. Kako je Jezus pokazal, da ga vodi Božja modrost?

¹⁶ Tretje področje, na katerem je Jezus odseval Jehovovo modrost, je bilo to, kako je živel. Modrost je uporabna in prinaša dobre rezultate. »Ali so med vami takšni, ki so resnično modri in pametni?« je vprašal učenec Jakob. Nato pa je odgovoril z besedami: »Potem naj to pokažejo tako, da bodo pravično živeli in delali dobre stvari.« (Jakob 3:13, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) Jezus je s svojim življenjem pokazal, da ga vodi Božja modrost. Poglejmo, kako je v svojem življenju in pri ravnanju z drugimi, kazal, da zna dobro presojati.

17. Kaj kaže na to, da je bil Jezus vedno uravnovešen?

¹⁷ Ali si že opazil, da ljudje, ki ne znajo dobro presojati, pogosto grejo v skrajnosti? Za uravnovešenost je potrebna modrost. Jezus je odseval Božjo modrost, zato je bil uravnovešen pri vsem, kar je delal. Duhovne stvari je dal na prvo mesto v življenju. Zelo je bil zaposlen z oznanjevanjem dobre novice. »Zato sem prišel,« je rekel. (Marko 1:38) Jasno je torej, zakaj mu gmotne stvari niso bile najpomembnejše. Videti je, da v gmotnem pogledu ni imel veliko. (Matej 8:20) Vendar ni bil asket. Tako kot njegov Oče, ki je »srečen Bog«, je bil tudi Jezus po naravi vesel in je rad razveseljeval druge. (1. Timoteju 1:11; 6:15) Ko je prišel na svatbo, kjer se ponavadi igra glasba, se pôje in zabava, ni prišel zato, da bi pokvaril veselo razpoloženje. Ravno nasprotno, ko je zmanjkalo vina, je vodo spremenil v dobro vino. Vino pa je pijača, ki »razveseljuje srce človeku«. (Psalm 104:15; Janez 2:1–11) Velikokrat je sprejel povabilo  k obroku in pogosto je ob takšnih priložnostih tudi poučeval. (Luka 10:38–42; 14:1–6)

18. Kako je Jezus pri ravnanju s svojimi učenci pokazal popolno presojo?

¹⁸ Jezus je popolno presojo pokazal tudi pri ravnanju z drugimi. Ker je dobro poznal človeško naravo, je lahko povsem razumel misli, občutke in motive svojih učencev. Zavedal se je, da niso popolni. Vendar je pri njih videl dobre lastnosti. Pri teh moških, ki jih je Jehova pritegnil k sebi, je videl možnosti za napredek. (Janez 6:44) Kljub njihovim pomanjkljivostim jim je bil pripravljen zaupati. To je pokazal s tem, da jim je zaupal pomembno delo. Naročil jim je, naj oznanjujejo dobro novico, in je bil tudi prepričan, da bodo to nalogo opravili. (Matej 28:19, 20) Ko v Svetem pismu beremo Apostolska dela, lahko vidimo, da so delo, ki jim ga je dal Jezus, res zvesto opravili. (Apostolska dela 2:41, 42; 4:33; 5:27–32) Očitno je, da je Jezus ravnal modro, ko jim je zaupal.

19. Kako je Jezus pokazal, da je »blag in ponižnega srca«?

¹⁹ Kot smo že omenili v 20. poglavju, Sveto pismo modrost povezuje s ponižnostjo in blagostjo. Jehova je seveda v ponižnosti in blagosti najboljši zgled. Kaj pa lahko rečemo za Jezusa? Ko vidimo, kako ponižno je ravnal s svojimi  učenci, nam to ogreje srce. Bil je popoln, zato je bil v vsem boljši od njih. Vseeno pa nanje ni gledal zviška. Nikoli jim ni dal občutka, da so manjvredni ali nesposobni. Bil je obziren do njihovih omejitev in potrpežljiv kljub njihovim pomanjkljivostim. (Marko 14:34–38; Janez 16:12) Ali ni zanimivo, da so bili v njegovi družbi sproščeni tudi otroci? Gotovo jih je vleklo k njemu, ker je bil »blag in ponižnega srca«. (Matej 11:29; Marko 10:13–16)

20. Kako je Jezus pokazal razumnost pri ravnanju z Nejudinjo in njeno hčerko?

²⁰ Jezus je v ponižnosti posnemal Jehova na še en pomemben način. Iz usmiljenja je bil razumen in pripravljen popustiti, če je le imel dober razlog za to. Spomni se na primer dogodka, ko ga je neka Nejudinja rotila, naj ozdravi njeno hčerko, ki so jo hudo mučili demoni. Jezus ji je sprva trikrat dal vedeti, da ji ne misli pomagati. Prvič tako, da ji ni hotel odgovoriti, drugič tako, da ji je naravnost povedal, da ni bil poslan k Nejudom, ampak k Judom, in tretjič tako, da ji je to še enkrat prijazno povedal s ponazoritvijo. Vendar je ženska vztrajala in tako pokazala zelo veliko vero. Kaj je Jezus naredil v teh neobičajnih okoliščinah? Točno to, kar je prej nakazal, da ne bo. Ženski je ozdravil hčerko. (Matej 15:21–28) Ali ni to dokaz njegove izredne ponižnosti? Spomni se, da je nekdo lahko zares moder samo, če je zares ponižen.

21. Zakaj bi si morali prizadevati, da bi posnemali Jezusovo osebnost, govor in ravnanje?

²¹ Jehovu smo lahko zelo hvaležni, da nam v evangelijih odkriva besede in dejanja najmodrejšega človeka, kar jih je kdaj živelo! Ne pozabimo, da je Jezus popolnoma posnemal svojega Očeta. Če si bomo prizadevali posnemati Jezusa – njegovo osebnost, govor in ravnanje – si bomo pridobili modrost, ki je od zgoraj. V naslednjem poglavju pa bomo videli, kako lahko Božjo modrost uporabljamo v svojem življenju.