1.–3. a) Kako je Salomon pokazal veliko modrost, ko je reševal spor med dvema ženskama? b) Kaj nam Jehova obljublja in na katera vprašanja bomo dobili odgovor?

 REŠITI je bilo treba zelo zahteven primer – dve ženski sta se prepirali zaradi dojenčka. Živeli sta v isti hiši in sta samo nekaj dni narazen obe rodili sina. Vendar je eden od dojenčkov umrl. Zdaj pa sta obe trdili, da sta mami otroka, ki je bil še živ. a Nihče razen njiju ni vedel, kaj se je v resnici zgodilo. O primeru so verjetno razpravljali že na nižjem sodišču, a ga niso mogli rešiti. Nazadnje sta se ženski obrnili na izraelskega kralja Salomona, da razsodi ta primer. Ali bo lahko ugotovil, kaj je resnica?

² Salomon ju je nekaj časa poslušal, kako sta se prepirali, nato pa ukazal, naj mu prinesejo meč. Zatem je zapovedal, naj otroka presekajo na dvoje in ga dajo vsaki polovico. Prava mati je kralja takoj pričela rotiti, naj njenega ljubljenega dojenčka da drugi ženski. Ta pa je rekla, naj otroka kar presekajo na dvoje. Salomon je zdaj vedel, kaj je resnica. Vedel je, kako nežna čustva ima mama do svojega otroka, zato se je lahko pravilno odločil. Predstavljaj si olajšanje, ki ga je čutila mama, ko ji je Salomon dal otroka in rekel: »Ona je njegova mama.« (1. kraljev 3:16–27)

 ³ Ali ni bila to izredna modrost? Ko so ljudje slišali, kako je Salomon rešil primer, jih je prevzelo strahospoštovanje do kralja, »saj so videli, da mu je Bog dal modrost«. Salomonova modrost je bila Božje darilo. Jehova mu je dal »modrost in razumnost«. (1. kraljev 3:12, 28) Kako pa je z nami? Ali bo Bog tudi nam dal modrost? Seveda, saj je Salomon po navdihnjenju napisal: »Jehova namreč daje modrost.« (Pregovori 2:6) Človek, ki je moder, zna dobro uporabljati znanje, dobro presojati in razumeti stvari. Jehova bo modrost dal vsem tistim, ki jo iskreno iščejo. Kako pa si jo lahko pridobimo? In kako jo lahko uporabljamo v svojem življenju?

4.–7. Katere štiri stvari so pogoj za to, da bi si pridobili modrost?

⁴ Ali moramo biti zelo inteligentni ali visoko izobraženi, da bi nam Bog dal modrost? Ne. Jehova nam je pripravljen dati svojo modrost ne glede na to, kdo smo, od kod prihajamo in koliko smo izobraženi. (1. Korinčanom 1:26–29) Vendar moramo tudi sami nekaj narediti, saj nas Sveto pismo spodbuja: »Modrost je najpomembnejša, zato si jo pridobi.« (Pregovori 4:7) Kaj moramo torej narediti?

⁵ Kot prvo moramo globoko spoštovati Jehova. »Globoko spoštovanje [ali »strah«, opomba] do Jehova je prvi korak k modrosti.« (Pregovori 9:10) Globoko spoštovanje oziroma strah do Boga je torej temelj prave modrosti. Zakaj? Kot smo že rekli, k modrosti spada to, da s svojim znanjem in sposobnostjo razumevanja naredimo nekaj dobrega. Strah do Boga ne pomeni, da pred njim trepetamo, ampak da ga globoko spoštujemo, cenimo in mu zaupamo. Takšen zdrav strah nas zelo motivira. Spodbuja nas,  da v življenju ravnamo skladno s tem, kar Bog želi od nas. Če tako živimo, ravnamo najbolj modro, saj nam Jehovova merila samo koristijo.

⁶ Kot drugo moramo biti ponižni in skromni. Če nimamo teh dveh lastnosti, nam Bog ne more dati svoje modrosti. (Pregovori 11:2) Zakaj ne? Če smo ponižni in skromni, smo pripravljeni priznati, da ne vemo vsega, da naše mnenje ni vedno pravilno in da moramo ugotoviti, kako na zadeve gleda Jehova. »Bog ošabnim nasprotuje«, z veseljem pa daje modrost tistim, ki so res ponižni. (Jakob 4:6)

⁷ Kot tretje je zelo pomembno, da preučujemo Božjo Besedo, saj nam je Jehova v njej razkril svojo modrost. Da bi si to modrost pridobili, si moramo močno prizadevati in jo iskati. (Pregovori 2:1–5) Kot četrto moramo za modrost moliti. Če Boga iskreno prosimo zanjo, nam jo bo velikodušno dal. (Jakob 1:5) Dal nam bo tudi svetega duha, če ga bomo zanj prosili. S pomočjo svetega duha lahko v Svetem pismu najdemo modre nasvete, ki nam bodo pomagali reševati težave, se ogniti nevarnostim in sprejemati dobre odločitve. (Luka 11:13)

8. Iz česa se jasno vidi, ali smo si Božjo modrost zares pridobili?

⁸ Kot smo ugotovili že v 17. poglavju, je Jehovova modrost uporabna oziroma vedno koristna. Če smo si res pridobili Božjo modrost, se bo to jasno videlo v našem življenju. Učenec Jakob je opisal, kako ravna človek, ki ima Božjo modrost: »Modrost, ki je od zgoraj, je predvsem čista. Poleg tega si prizadeva za mir, je razumna, pripravljena ubogati, polna usmiljenja in dobrih del, je nepristranska in nehinavska.« (Jakob 3:17) Ko bomo razpravljali o vsakem od teh vidikov Božje modrosti, se lahko vprašamo: Ali modrost, ki je od zgoraj, uporabljam v svojem življenju?

9. Kaj pomeni biti čist in zakaj je prav, da je čistost navedena kot prva lastnost, ki je značilna za modrost?

⁹ »Predvsem čista.« Čistost se mora odražati v naših dejanjih pa tudi v mislih in občutkih. Sveto pismo modrost povezuje s srcem. Vendar pa Božja modrost ne more priti v srce, ki je umazano s hudobnimi mislimi, željami in motivi. (Pregovori 2:10; Matej 15:19, 20) Če se trudimo imeti srce čisto, kolikor je to pri nepopolnih ljudeh sploh mogoče, se bomo ogibali slabega in delali dobro. (Psalm 37:27; Pregovori 3:7) Ali ni prav, da je ravno čistost navedena kot prva lastnost, ki je značilna za modrost? Kako bi lahko kazali druge lastnosti, ki so značilne za Jehovovo modrost, če ne bi bili čisti v vseh pogledih?

10., 11. a) Zakaj je pomembno, da si prizadevamo za mir? b) Kako lahko dokažeš, da si prizadevaš za mir, če imaš občutek, da si sovernika užalil? (Glej tudi opombo.)

¹⁰ »Si prizadeva za mir.« Če imamo modrost od Jehova, si bomo z drugimi prizadevali biti v miru, ki je del sadu Božjega duha. (Galačanom 5:22) Kar najbolj se trudimo, da ne bi zmotili miru, ki povezuje Jehovovo ljudstvo. (Efežanom 4:3) Če nismo več v miru s kom od naših bratov in sester, si prizadevajmo ta mir obnoviti. Zakaj je to pomembno? Sveto pismo pravi: »Prizadevajte si za mir. In Bog ljubezni in miru bo z vami.« (2. Korinčanom 13:11) Dokler smo z drugimi v miru, bo z nami Bog miru. To, kako ravnamo s soverniki, neposredno vpliva na naš odnos z Jehovom. Kako lahko dokažemo, da delamo za mir? Razmisli o naslednjem primeru.

¹¹ Kaj bi moral narediti, če imaš občutek, da si sovernika užalil? Jezus je rekel: »Če torej prineseš svoj dar k  oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam pred oltarjem in odidi. Najprej se s svojim bratom pobotaj, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Matej 5:23, 24) Ta nasvet lahko upoštevaš tako, da stopiš do sovernika in se z njim pogovoriš. S kakšnim ciljem naj bi to naredil? Da bi se z njim pobotal. b Povej mu, da se zavedaš, da si ga prizadel, ne pa da mu rečeš, da nima razloga, da se čuti prizadetega. Če boš k njemu pristopil s ciljem, da bi obnovil mir, bosta verjetno lahko rešila vsak nesporazum, se drug drugemu opravičila in si odpustila. Če narediš vse, kar lahko, da bi obnovil mir, pokažeš, da te vodi Božja modrost.

12., 13. a) Kaj pomeni beseda, ki jo v Jakobu 3:17 prevajamo z »razumna«? b) Kako lahko pokažemo, da smo razumni?

¹² »Razumna.« Kaj pomeni biti razumen? Po mnenju strokovnjakov je izvirno grško besedo, ki jo v Jakobu 3:17 prevajamo z »razumna«, težko prevesti. Ta beseda izraža misel, da smo pripravljeni popustiti. Prevajalci jo prevajajo z »nežna«, »prizanesljiva« in »obzirna«. Kako lahko pokažemo, da smo razumni?

¹³ »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem,« piše v Filipljanom 4:5. Ta vrstica pokaže, da je bolj pomembno od tega, da imamo sami sebe za razumne, to, da nas imajo drugi za razumne. Razumen človek ne vztraja vedno pri črki zakona oziroma pri tem, da mora biti vedno po njegovem. Pripravljen je prisluhniti drugim in popustiti njihovim željam, ko to lahko. Prav tako z drugimi ravna nežno, ne pa surovo oziroma grobo. Čeprav je to pomembno za vse kristjane, je še posebej pomembno za starešine. Če so starešine nežni in dostopni, druge ni strah stopiti do njih in se z njimi pogovarjati. (1. Tesaloničanom 2:7, 8) Dobro je, da se vprašamo: Ali sem znan po tem, da sem obziren, popustljiv in nežen?

14. Kako lahko pokažemo, da smo pripravljeni ubogati?

¹⁴ »Pripravljena ubogati.« Grška beseda, ki se prevaja s »pripravljena ubogati«, se ne pojavi nikjer drugje v Krščanskih grških spisih. Po mnenju nekega strokovnjaka so to besedo »pogosto uporabljali v povezavi z vojaško disciplino«. Izraža misel o tem, da se kdo da »zlahka prepričati« in da je »podredljiv«. Tisti, ki ga vodi modrost od zgoraj, torej z veseljem uboga to, kar piše v Svetem pismu. Znan je po tem, da ne vztraja trmasto pri svojem mnenju ali odločitvi. Ko mu kdo iz Svetega pisma jasno pokaže, da nima prav, je takoj pripravljen spremeniti svoje mnenje ali odločitev.

15. Kaj je usmiljenje in zakaj je ustrezno, da Jakob 3:17 »usmiljenje« in »dobra dela« omenja skupaj?

¹⁵ »Polna usmiljenja in dobrih del.« Usmiljenje je pomemben del modrosti od zgoraj, saj Sveto pismo za takšno modrost pravi, da je »polna usmiljenja«. Kot vidiš, se tukaj skupaj omenjajo »usmiljenje« in »dobra dela«. To je povsem ustrezno, saj se usmiljenje v Svetem pismu najpogosteje nanaša na dejavno zanimanje za druge – na to, da posameznik iz sočutja naredi veliko dobrega za druge. Neki priročnik usmiljenje opredeljuje kot »žalost, ki jo posameznik občuti zaradi neprijetnih razmer koga drugega in mu skuša pomagati«. Božja modrost torej ni hladna, brezčutna oziroma zgolj razumska, ampak je topla, prisrčna in obzirna do drugih. Kako lahko pokažemo, da smo polni usmiljenja?

16., 17. a) Kaj nas poleg ljubezni do Boga še spodbuja, da oznanjujemo in zakaj? b) Kako vse lahko pokažemo, da smo polni usmiljenja?

¹⁶ Zelo pomembno je, da se z ljudmi pogovarjamo o dobri novici o Božjem kraljestvu. Kaj nas k temu spodbuja? Predvsem ljubezen do Boga. Spodbuja pa nas tudi usmiljenje oziroma sočutje, ki ga čutimo do drugih. (Matej 22:37–39) Danes so mnogi »izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Matej 9:36) Lažni verski voditelji jih ne tolažijo z resnicami iz Božje Besede, ampak jih zavajajo. Zato ne poznajo modrih nasvetov in načel iz Božje Besede in v njej zapisanih obljub o čudovitih stvareh, ki jih bo Kraljestvo kmalu doseglo. Ko razmišljamo o duhovnih potrebah ljudi v naši okolici, do njih čutimo globoko sočutje, ki nas spodbuja, da delamo vse, kar lahko, da bi jih seznanili z Jehovovim ljubečim namenom.

¹⁷ Kako še lahko pokažemo, da smo polni usmiljenja?  Spomni se Jezusove ponazoritve o Samarijanu, ki je ob cesti našel človeka, ki so ga oropali in pretepli. Sočutje ga je navedlo, da je »z njim ravnal usmiljeno«, tako da mu je obvezal rane in poskrbel zanj. (Luka 10:29–37) Ta ponazoritev pokaže, da usmiljen človek ljudem v stiski priskoči na pomoč. Sveto pismo nam pravi, naj delamo »dobro vsem, še posebej pa svojim sovernikom«. (Galačanom 6:10) Kaj lahko na primer naredimo za druge? Morda lahko starejšemu soverniku ponudimo prevoz na krščanske shode. Ali pa kakšni vdovi v občini pomagamo pri popravilu njenega doma. (Jakob 1:27) Mogoče lahko sovernika, ki je potrt, spodbudimo z »dobro besedo«, ki ga bo potolažila. (Pregovori 12:25) Ko tako drugim izkazujemo usmiljenje, dokazujemo, da imamo modrost, ki je od zgoraj.

18. Kaj si moramo prizadevati, če nas vodi modrost, ki je od zgoraj, in zakaj?

¹⁸ »Nepristranska.« Božja modrost je močnejša od rasnih predsodkov in nacionalnega ponosa. Če nas vodi takšna modrost, si prizadevamo iz srca izkoreniniti vsako nagnjenje k temu, da bi bili pristranski. (Jakob 2:9) To pomeni, da nikomur ne dajemo prednosti pred drugimi zaradi njegove izobrazbe, finančnega položaja ali odgovornosti v občini. Prav tako na nikogar od sovernikov ne gledamo zviška, ne glede na to, kako nepomemben je morda videti. Če Jehova takšnim izkazuje ljubezen, bi jim jo morali izkazovati tudi mi.

19., 20. a) Od kod izvira grška beseda, ki se prevaja s »hinavec«? b) Kako kažemo »nehinavsko bratsko ljubezen« in zakaj je to pomembno?

¹⁹ »Nehinavska.« Grška beseda, ki se prevaja s »hinavec«, se je prvotno nanašala na igralca, ki je v gledališču igral  svojo vlogo. V starem veku so grški in rimski igralci med nastopanjem nosili velike maske. Zato se je ta grška beseda začela uporabljati za človeka, ki se pretvarja ali zavaja druge. Če imamo Božjo modrost, ne bomo z brati in sestrami nikoli ravnali na takšen način. Ta modrost bi morala vplivati tudi na to, kaj čutimo do njih.

²⁰ Apostol Peter je omenil, da bi se naša »poslušnost resnici« morala videti v »nehinavski bratski ljubezni«. (1. Petrovo 1:22) Naklonjenost do naših sovernikov ne bi smela biti samo navidezna. Ne nosimo maske oziroma se ne pretvarjamo, da imamo radi brate in sestre samo zato, da bi nanje naredili vtis. Naša naklonjenost mora biti pristna, prihajati mora iz srca. Tako si bomo pridobili zaupanje sovernikov, saj bodo vedeli, da smo res takšni, kot se kažemo. Imeli bomo prave prijatelje in občina bo kraj, kjer se bomo vsi lahko počutili varne.

21., 22. a) Zakaj Salomonu ni uspelo ohraniti modrosti? b) Kako lahko mi ohranimo modrost in kako nam bo to koristilo?

²¹ Božja modrost je darilo od Jehova, ki bi ga morali varovati oziroma ceniti. Salomon je rekel: »Moj sin [...]. Varuj modrost in razsodnost.« (Pregovori 3:21) Žal Salomonu to ni uspelo. Moder je bil samo toliko časa, dokler je bil poslušen. Nazadnje pa so mu mnoge žene iz drugih narodov srce odvrnile od čistega čaščenja Jehova. (1. kraljev 11:1–8) To, kar se je zgodilo Salomonu, pokaže, da znanje posamezniku ne koristi, če ga ne uporablja pravilno.

²² Kako lahko varujemo Božjo modrost? To nam ne bo uspelo že s tem, da bomo redno brali Sveto pismo in na njem temelječe publikacije, ki jih daje »zvesti in preudarni suženj«. Moramo si tudi prizadevati, da bomo naučeno udejanjali. (Matej 24:45) Imamo vse razloge za to, da uporabljamo Božjo modrost. Tako lahko že danes živimo bolje. Omogoča nam, da se bomo lahko »močno držali upanja na pravo življenje« v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:19) Najpomembnejše pa je, da se s pridobivanjem modrosti od zgoraj zbližujemo z virom vse modrosti, Bogom Jehovom.