1.–3. a) Katero težko breme je nosil David in kaj ga je potolažilo? b) Kaj morda nas muči, ko grešimo, in kaj nam Jehova zagotavlja?

 »MOJE napake so mi zrasle čez glavo,« je napisal psalmist David. »So kakor težko breme, pretežke so zame. Postal sem otopel in se čisto zlomil.« (Psalm 38:4, 8) David je vedel, kako težko breme je lahko slaba vest. Vendar je našel nekaj, kar ga je potolažilo. Razumel je, da Jehova sovraži greh, ne sovraži pa grešnika, če se ta zares kesa in preneha grešiti. Ker je bil David popolnoma prepričan, da Jehova skesanim grešnikom odpusti, je rekel: »Ti, o Jehova, [...] rad odpuščaš.« (Psalm 86:5)

² Ko grešimo, tudi nas morda muči slaba vest. Vendar je dobro, da občutimo krivdo, ko grešimo, saj nas lahko spodbudi, da napake popravimo. Toda obstaja nevarnost, da nas občutek krivde tako prevzame, da smo prepričani, da nam Jehova ne bo nikoli odpustil, čeprav se kesamo. Če bi nas krivda »povsem strla«, bi nas Satan mogoče skušal pripraviti do tega, da bi začeli razmišljati, da smo ničvredni, in bi zato nehali služiti Jehovu. (2. Korinčanom 2:5–11)

³ Ali nas ima tudi Jehova za ničvredne? Seveda ne! Eden izmed načinov, kako Jehova kaže svojo ljubezen, je ravno odpuščanje. V svoji Besedi nam zagotavlja, da nam je pripravljen odpustiti, če se iskreno kesamo. (Pregovori 28:13) Da bi bili popolnoma prepričani, da nam Jehova lahko odpusti, si v nadaljevanju poglejmo, zakaj in kako odpusti.

4. Kaj Jehova ve o nas in kako to vpliva na njegovo ravnanje z nami?

⁴ Jehova se zaveda naših omejitev. »Dobro namreč ve, iz česa smo narejeni, spominja se, da smo prah,« piše v Psalmu 103:14. Jehova ne pozabi, da smo narejeni iz prahu in da smo nagnjeni k temu, da delamo napake, ker smo nepopolni. Besedna zveza »ve, iz česa smo narejeni« nas spominja na to, da Sveto pismo Jehova primerja z lončarjem, nas pa s posodami, ki jih oblikuje. (Jeremija 18:2–6) Veliki lončar pri svojem ravnanju z nami upošteva naše slabosti in to, ali smo pripravljeni sprejeti njegovo vodstvo.

5. Kako Pismo Rimljanom opisuje moč greha?

⁵ Jehova ve, kakšno moč ima greh. Njegova Beseda greh opisuje kot močno silo, ki ima oblast nad vsakim človekom in ga vodi v smrt. Kako močna pa je ta sila? To pojasni apostol Pavel v Pismu Rimljanom. »Pod oblastjo greha« smo tako, kot je vojak pod oblastjo svojega poveljnika. (Rimljanom 3:9) Greh nad človeštvom kraljuje kot kralj. (Rimljanom 5:21) Pavel je omenil besedno zvezo: »Greh, ki je v meni.« (Rimljanom 7:17, 20) V nas nenehno deluje »zakon greha«, ki skuša vplivati na vse, kar delamo. (Rimljanom 7:23, 25) Greh naše nepopolno telo res močno obvladuje! (Rimljanom 7:21, 24)

6., 7. a) Kako Jehova gleda na tiste, ki se iskreno kesajo in ga prosijo za usmiljenje? b) Zakaj ne bi smeli izkoriščati Božjega usmiljenja?

⁶ Zato Jehova ve, da je za nas nemogoče, da bi mu bili popolnoma poslušni, ne glede na to, kako močno si to želimo. Ljubeče nam zagotavlja, da nam bo odpustil, če se iskreno kesamo in ga prosimo za usmiljenje. V Psalmu 51:17 piše: »Žrtev, ki je Bogu všeč, je strt duh. Strtega in skrušenega srca, o Bog, ne zavračaš.« Jehova ne bo  nikoli zavrnil tistega, ki je zaradi občutka krivde »strtega in skrušenega srca«.

⁷ Ali to pomeni, da lahko izkoriščamo Božje usmiljenje in se izgovarjamo na svojo nepopolnost, ko grešimo? Seveda ne! Jehova ne vodijo zgolj čustva. Njegovo usmiljenje ima meje. V nobenem primeru ne bo odpustil tistim, ki namerno grešijo in se za to ne kesajo. (Hebrejcem 10:26) Toda ko vidi, da se nekdo zares kesa, mu z veseljem odpusti. Poglejmo si nekaj ponazoritev, s katerimi Sveto pismo opisuje to čudovito značilnost Jehovove ljubezni.

8. Kaj Jehova v simboličnem smislu naredi, ko nam odpusti grehe, in kako se potem počutimo?

⁸ Skesani David je rekel: »Nazadnje sem ti svoj greh priznal, svoje zablode nisem prikrival. [...] In ti si mi oprostil mojo zablodo in moje grehe.« (Psalm 32:5) Z izrazom »oprostil« je prevedena hebrejska beseda, ki pomeni »dvigniti« oziroma »odnesti«. Na tem mestu se uporablja v pomenu »odvzeti krivdo, greh, prestopek«. Jehova je Davidove grehe tako rekoč dvignil in jih odnesel stran. Nedvomno je to Davidu olajšalo občutek krivde, ki ga je nosil v sebi. (Psalm 32:3) Tudi mi lahko popolnoma zaupamo Bogu, da bo v simboličnem smislu odnesel naše grehe, če ga na temelju vere v Jezusovo odkupno žrtev prosimo za odpuščanje. (Matej 20:28)

9. Kako daleč od nas Jehova umakne naše grehe?

⁹ David je Jehovovo odpuščanje opisal še z eno ponazoritvijo: »Kolikor je vzhod oddaljen od zahoda, tako daleč stran od nas umakne naše prestopke.« (Psalm 103:12) Kako daleč pa je vzhod od zahoda? Vzhod je v nekem smislu vedno najbolj oddaljen od zahoda; ti točki se nikoli  ne moreta srečati. Neki strokovnjak pravi, da ta besedna zveza pomeni »kar najdlje; tako daleč, kot si sploh lahko predstavljamo«. Davidove navdihnjene besede nam torej zagotavljajo, da Jehova naše grehe, zatem ko nam jih odpusti, od nas umakne tako daleč, kot si sploh lahko predstavljamo.

10. Zakaj se nam potem, ko nam Jehova grehe odpusti, ni treba čutiti krive do konca življenja?

¹⁰ Ali si že kdaj poskušal odstraniti madež z bele obleke? Mogoče si se zelo trudil, vendar se je madež še vedno videl. Poglej, kako Jehova opiše svoje odpuščanje: »Če so vaši grehi kakor škrlat, bodo postali beli kakor sneg; če so rdeči kakor karminsko blago, bodo postali beli kakor volna.« (Izaija 1:18) Škrlat predstavlja živo rdečo barvo. a Karmin pa je bila ena najtemnejših barv, s  katero so barvali blago. (Nahum 2:3) Madeža, ki ga povzroči greh, ne moremo nikoli odstraniti z lastnim trudom. Jehova pa lahko naredi, da postanejo grehi, ki so kot škrlat in karmin, beli kot sneg ali volna, ki ni bila nikoli obarvana. Ko nam Jehova grehe odpusti, se nam ni treba vse življenje počutiti krive zaradi teh grehov.

11. V kakšnem smislu Jehova naše grehe vrže za svoj hrbet?

¹¹ Ko je Ezekija ozdravel od smrtne bolezni, je napisal ganljivo pesem, v kateri se je takole zahvalil Jehovu: »Vse moje grehe si vrgel za svoj hrbet.« (Izaija 38:17) Jehova je tukaj opisan, kot da vzame grehe skesanega grešnika in si jih vrže za hrbet, tako da jih niti ne vidi niti mu ne pridejo več na misel. Glede na neki vir bi to vrstico lahko izrazili takole: »Na [moje grehe] gledaš tako, kot da jih nisem nikoli storil.« To je res zelo tolažilno!

12. Kako se iz besed preroka Miha vidi, da Jehova grehe, ki nam jih odpusti, odstrani za vedno?

¹² Prerok Miha je prepričanje, da bo Jehova svojemu skesanemu ljudstvu gotovo odpustil, izrazil v naslednji obljubi glede obnove: »Kdo je Bog kakor ti? [...] Odpuščaš prestopke tistim, ki so ostali od tvojega ljudstva. [...] Vse naše grehe boš vrgel v morske globine.« (Miha 7:18, 19) Predstavljaj si, kako so te besede razumeli ljudje, ki so živeli v svetopisemskih časih. Ali je bilo takrat sploh mogoče dobiti nazaj kaj, kar je bilo vrženo »v morske globine«? Iz Mihovih besed se torej vidi, da Jehova grehe, ki nam jih odpusti, odstrani za vedno.

13. Kaj pomenijo Jezusove besede »odpusti nam naše dolgove«?

¹³ Jezus je Jehovovo odpuščanje ponazoril z odnosom med posojevalcem in dolžnikom. Spodbudil nas je, naj molimo: »Odpusti nam naše dolgove.« (Matej 6:12) Jezus je grehe primerjal z dolgovi. (Luka 11:4) Ko grešimo, postanemo Jehovovi »dolžniki«. O tem, kaj pomeni grški  glagol, preveden z »odpustiti«, neki priročnik pravi: »Odreči se dolgu, odpisati ga, zanj ne zahtevati poplačila.« Ko nam Jehova kaj odpusti, je to tako, kot bi nam odpisal dolg, ki bi ga morali plačati. To je tistim, ki se za svoje grehe kesajo, lahko v tolažbo. Jehova ne bo nikoli zahteval, da plačamo dolg, ki nam ga je že odpisal! (Psalm 32:1, 2)

14. Kako nam besedna zveza »da bi se vam grehi izbrisali« pomaga bolje razumeti Jehovovo odpuščanje?

¹⁴ Jehovovo odpuščanje je opisano tudi v Apostolskih delih 3:19: »Zato se pokesajte in spremenite svoje življenje, da bi se vam grehi izbrisali.« Beseda »izbrisali« je prevod grškega glagola, ki lahko pomeni »obrisati, [...] odpisati ali uničiti«. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je tu mišljeno, da kdo zbriše kaj, kar je bilo napisano z roko. Kako je bilo to mogoče? Nekoč se je uporabljalo črnilo, ki je bilo narejeno iz oglja, smole in vode. To, kar je bilo napisano s takšnim črnilom, se je kmalu zatem še dalo izbrisati z mokro gobo. Res lep opis Božjega usmiljenja. Ko nam Jehova grehe odpusti, je to tako, kot bi vzel gobo in jih izbrisal.

15. Kaj Jehova želi, da bi vedeli o njem?

¹⁵ Ko razmišljamo o teh ponazoritvah, jasno vidimo, da nam Jehova res želi odpustiti grehe, če se iskreno kesamo. Želi tudi, da bi se tega zavedali. Ni se nam treba bati, da bi nas v prihodnosti obsojal in kaznoval za te grehe. To se vidi še iz nečesa, kar Sveto pismo odkriva o njegovem velikem usmiljenju – ko Jehova odpusti, tudi pozabi.

16., 17. Kaj pomeni, ko v Svetem pismu piše, da Jehova naše grehe pozabi?

¹⁶ Jehova je glede tistih, ki so v novi zavezi, dal zapisati  obljubo: »Odpustil jim bom namreč njihove prestopke in njihovih grehov se ne bom več spominjal.« (Jeremija 31:34) Ali to pomeni, da se Jehova grehov, ki jih je odpustil, ne more več spomniti? Sploh ne. V Svetem pismu so zapisani grehi mnogih posameznikov, ki jim je Jehova odpustil, tudi Davidovi. (2. Samuelova 11:1–17; 12:13) Očitno je, da se Jehova še vedno spomni njihovih grehov. V Svetem pismu lahko beremo, katere grehe so naredili, kako so se pokesali in kako jim je Bog odpustil. Jehova je vse to dal zapisati, da bi mi od tega imeli koristi. (Rimljanom 15:4) Kaj potem pomeni, ko v Svetem pismu piše, da se Jehova ne spominja grehov, ki jih odpusti?

 ¹⁷ Hebrejski glagol, preveden s »spominjati se«, izraža več kot le spominjati se preteklosti. V knjigi Theological Wordbook of the Old Testament piše, da ta glagol »nakazuje na ustrezno ukrepanje«. Spominjati se greha torej pomeni kaznovati grešnike. (Ozej 9:9) Toda ko Bog pravi »njihovih grehov se ne bom več spominjal«, nam s tem zagotavlja, da proti skesanim grešnikom v prihodnosti ne bo ukrepal zaradi grehov, ki jim jih je že odpustil. (Ezekiel 18:21, 22) Jehova torej pozabi v tem smislu, da se naših grehov ne spominja vedno znova, zato da bi nas obtoževal oziroma kaznoval. Zelo tolažilno je vedeti, da naš Bog, ko enkrat odpusti, tudi pozabi!

18. Zakaj odpustiti grešniku ne pomeni, da ne bo imel posledic zaradi svojega napačnega ravnanja?

¹⁸ Ali to, da Jehova rad odpušča, pomeni, da skesani grešnik ne bo imel posledic zaradi napačnega ravnanja? Ne. Ne moremo grešiti in pričakovati, da ne bomo imeli posledic. Pavel je napisal: »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7) Morda bomo zaradi svojih dejanj trpeli določene posledice. Vendar to ne pomeni, da Jehova povzroča, da trpimo. Ko imamo težave, ne bi smeli misliti, da nas Jehova kaznuje za pretekle grehe. (Jakob 1:13) Čeprav nas ne kaznuje, nas ne ščiti pred vsemi posledicami naših napačnih dejanj. Razveza, nezaželena nosečnost, spolno prenosljiva bolezen, izguba zaupanja ali spoštovanja so lahko žalostne in neizogibne posledice greha. Spomnimo se, da je Jehova Davidu odpustil grehe, povezane z Batšebo in Urijem, vendar pa ga ni obvaroval pred hudimi posledicami. (2. Samuelova 12:9–12)

19.–21. a) Kako je zakon, zapisan v 3. Mojzesovi 6:1–7, koristil oškodovancu in prestopniku? b) Kaj moramo narediti, da bi razveselili Jehova, če smo s svojimi grehi prizadeli druge?

 ¹⁹ Naši grehi imajo lahko še druge posledice, še posebej če z njimi prizadenemo druge. Razmisli o tem, kar piše v 6. poglavju 3. Mojzesove knjige. Mojzesov Zakonik tu govori o primeru, ko kdo drugemu Izraelcu kaj ukrade, ga izsiljuje ali prevara. Grešnik nato zanika svojo krivdo in celo po krivem priseže. Ker ni nobenih prič, grešnik ni kaznovan. Vendar ga začne kasneje peči vest in prizna svoj greh. Da bi mu Bog odpustil, mora storiti še troje: vrniti, kar je ukradel, dodati še petino vrednosti ukradenega in v daritev za krivdo darovati ovna. V Zakoniku nato še piše: »Duhovnik bo zanj opravil poravnavo pred Jehovom in tako mu bo odpuščeno.« (3. Mojzesova 6:1–7)

²⁰ Bog je s tem zakonom pokazal usmiljenje. Koristil je oškodovanemu, saj je dobil svoje imetje nazaj. Poleg tega je občutil veliko olajšanje, ko je prestopnik končno priznal svoj greh. Ta zakon je koristil tudi grešniku, ki se je na koncu pokesal in popravil krivico. Če tega ne bi hotel storiti, mu Bog ne bi odpustil.

²¹ Čeprav nismo pod Mojzesovim Zakonikom, nam pomaga razumeti, kako Jehova razmišlja in komu je pripravljen odpustiti. (Kološanom 2:13, 14) Če smo s svojimi grehi prizadeli druge, je Bog vesel, če naredimo vse, da bi popravili škodo, ki smo jo morda povzročili. (Matej 5:23, 24) K temu spada tudi to, da priznamo krivdo in se opravičimo. Nato lahko prosimo Jehova, naj nam odpusti na temelju Jezusove žrtve. Ko nam Jehova odpusti, nam da čisto vest. (Hebrejcem 10:21, 22)

22. Kaj še morda spada k Jehovovemu odpuščanju?

²² Jehova je kot ljubeč oče. Ko nam odpusti, nas mogoče  tudi disciplinira. (Pregovori 3:11, 12) Kristjan, ki se za svoj greh pokesa, morda ne bo mogel biti več starešina, strežni služabnik ali polnočasni oznanjevalec. Morda bo zanj boleče, ker nekaj časa ne bo mogel opravljati nalog, ki so mu veliko pomenile. Vendar takšno discipliniranje še ne pomeni, da mu Jehova ni odpustil. Zapomniti si moramo, da nas Jehova disciplinira, ker nas ljubi. Če discipliniranje sprejmemo in upoštevamo, nam to kar najbolj koristi. (Hebrejcem 12:5–11)

23. Zakaj ne bi smeli nikoli misliti, da nam Jehova ne more odpustiti, in zakaj bi ga morali pri odpuščanju posnemati?

²³ Kako tolažilno je to, da naš Bog rad odpušča! Ne glede na napake, ki smo jih morda storili, ne bi smeli nikoli misliti, da so prevelike, da bi se nas Jehova lahko usmilil. Če se resnično pokesamo in storimo vse, da bi krivico popravili, ter na temelju Jezusove žrtve iskreno prosimo za odpuščanje, smo lahko povsem prepričani, da nam bo Jehova odpustil. (1. Janezovo 1:9) Poleg tega bi morali posnemati Jehova in odpuščati drugim. Nikoli ne pozabimo, da Jehova, ki nikoli ne greši, ljubeče odpušča nam. Koliko bolj bi se morali mi, ki smo nepopolni, potruditi, da odpuščamo drug drugemu.